Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

O novem koronavirusu s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom

25.02.2020

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom.

O izbruhu novega koronavirusa in fascinantnem svetu virusov nasploh smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom prof. Vincentom Racaniellom z ameriške univerze Columbia

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom, tudi avtorjem bloga in podkasta Virology.

“Zavračam trditve, da bi virus ustvarili v laboratoriju, saj so se znanstveniki dokopali do neizpodbitnih genomskih dokazov o tem, še vedno pa ni jasno, kje se je zgodila ključna mutacija, da je z živali preskočil na človeka.”

Novi koronavirus moramo po njegovem sicer jemati resno in preprečevati širjenje, vendar panika ni potrebna. “Mislim, da ni pretirano nevaren, je precej manj usoden, kot sta bila denimo SARS in MERS. Pri novem koronavirusu večino žrtev predstavljajo starejši ljudje in tisti, ki že imajo kakšne hujše zdravstvene težave.”

Sars je bilo po njegovih besedah lažje zajeziti zato, ker so ljudje širili okužbe, ko so že kazali hude simptome. Pri novem koronavirusu je drugače – okuženi ljudje so kužni precej prej, preden razvijejo znake bolezni. In kaj nas čaka zdaj?

“Z novim virusom je zdaj okuženih veliko ljudi in ti postajajo imuni. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev. Poleg tega se bo počasi začela pomlad, večino oblik koronavirusov ustavijo toplejše temperature. A vprašanje je, ali se bo potuhnil v nekaj ljudeh in krožil naprej. Če se bo to zgodilo, ga lahko v prihodnji zimski sezoni spet pričakujemo.”

S profesorjem Racaniellom smo se sicer pogovarjali tudi o vznemirljivem svetu virusov, temu, da nas obdajajo povsod na planetu, da so bili virusi pravzaprav prvi prebivalci našega planeta in da so izjemno perspektiven vir protitumorskih terapij v prihodje.

“Raziskovalci trenutno preizkušajo vrsto različnih virusov za pomoč pri terapijah. To je eno od najvznemirljivejših področij medicine. Rekel bi celo, da bomo nekega dne vsako vrsto raka lahko pozdravili z določeno vrsto virusa.”


Frekvenca X

682 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

O novem koronavirusu s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom

25.02.2020

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom.

O izbruhu novega koronavirusa in fascinantnem svetu virusov nasploh smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom prof. Vincentom Racaniellom z ameriške univerze Columbia

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom, tudi avtorjem bloga in podkasta Virology.

“Zavračam trditve, da bi virus ustvarili v laboratoriju, saj so se znanstveniki dokopali do neizpodbitnih genomskih dokazov o tem, še vedno pa ni jasno, kje se je zgodila ključna mutacija, da je z živali preskočil na človeka.”

Novi koronavirus moramo po njegovem sicer jemati resno in preprečevati širjenje, vendar panika ni potrebna. “Mislim, da ni pretirano nevaren, je precej manj usoden, kot sta bila denimo SARS in MERS. Pri novem koronavirusu večino žrtev predstavljajo starejši ljudje in tisti, ki že imajo kakšne hujše zdravstvene težave.”

Sars je bilo po njegovih besedah lažje zajeziti zato, ker so ljudje širili okužbe, ko so že kazali hude simptome. Pri novem koronavirusu je drugače – okuženi ljudje so kužni precej prej, preden razvijejo znake bolezni. In kaj nas čaka zdaj?

“Z novim virusom je zdaj okuženih veliko ljudi in ti postajajo imuni. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev. Poleg tega se bo počasi začela pomlad, večino oblik koronavirusov ustavijo toplejše temperature. A vprašanje je, ali se bo potuhnil v nekaj ljudeh in krožil naprej. Če se bo to zgodilo, ga lahko v prihodnji zimski sezoni spet pričakujemo.”

S profesorjem Racaniellom smo se sicer pogovarjali tudi o vznemirljivem svetu virusov, temu, da nas obdajajo povsod na planetu, da so bili virusi pravzaprav prvi prebivalci našega planeta in da so izjemno perspektiven vir protitumorskih terapij v prihodje.

“Raziskovalci trenutno preizkušajo vrsto različnih virusov za pomoč pri terapijah. To je eno od najvznemirljivejših področij medicine. Rekel bi celo, da bomo nekega dne vsako vrsto raka lahko pozdravili z določeno vrsto virusa.”


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


Stran 6 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov