Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

O novem koronavirusu s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom

25.02.2020

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom.

O izbruhu novega koronavirusa in fascinantnem svetu virusov nasploh smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom prof. Vincentom Racaniellom z ameriške univerze Columbia

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom, tudi avtorjem bloga in podkasta Virology.

“Zavračam trditve, da bi virus ustvarili v laboratoriju, saj so se znanstveniki dokopali do neizpodbitnih genomskih dokazov o tem, še vedno pa ni jasno, kje se je zgodila ključna mutacija, da je z živali preskočil na človeka.”

Novi koronavirus moramo po njegovem sicer jemati resno in preprečevati širjenje, vendar panika ni potrebna. “Mislim, da ni pretirano nevaren, je precej manj usoden, kot sta bila denimo SARS in MERS. Pri novem koronavirusu večino žrtev predstavljajo starejši ljudje in tisti, ki že imajo kakšne hujše zdravstvene težave.”

Sars je bilo po njegovih besedah lažje zajeziti zato, ker so ljudje širili okužbe, ko so že kazali hude simptome. Pri novem koronavirusu je drugače – okuženi ljudje so kužni precej prej, preden razvijejo znake bolezni. In kaj nas čaka zdaj?

“Z novim virusom je zdaj okuženih veliko ljudi in ti postajajo imuni. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev. Poleg tega se bo počasi začela pomlad, večino oblik koronavirusov ustavijo toplejše temperature. A vprašanje je, ali se bo potuhnil v nekaj ljudeh in krožil naprej. Če se bo to zgodilo, ga lahko v prihodnji zimski sezoni spet pričakujemo.”

S profesorjem Racaniellom smo se sicer pogovarjali tudi o vznemirljivem svetu virusov, temu, da nas obdajajo povsod na planetu, da so bili virusi pravzaprav prvi prebivalci našega planeta in da so izjemno perspektiven vir protitumorskih terapij v prihodje.

“Raziskovalci trenutno preizkušajo vrsto različnih virusov za pomoč pri terapijah. To je eno od najvznemirljivejših področij medicine. Rekel bi celo, da bomo nekega dne vsako vrsto raka lahko pozdravili z določeno vrsto virusa.”


Frekvenca X

682 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

O novem koronavirusu s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom

25.02.2020

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom.

O izbruhu novega koronavirusa in fascinantnem svetu virusov nasploh smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom prof. Vincentom Racaniellom z ameriške univerze Columbia

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom, tudi avtorjem bloga in podkasta Virology.

“Zavračam trditve, da bi virus ustvarili v laboratoriju, saj so se znanstveniki dokopali do neizpodbitnih genomskih dokazov o tem, še vedno pa ni jasno, kje se je zgodila ključna mutacija, da je z živali preskočil na človeka.”

Novi koronavirus moramo po njegovem sicer jemati resno in preprečevati širjenje, vendar panika ni potrebna. “Mislim, da ni pretirano nevaren, je precej manj usoden, kot sta bila denimo SARS in MERS. Pri novem koronavirusu večino žrtev predstavljajo starejši ljudje in tisti, ki že imajo kakšne hujše zdravstvene težave.”

Sars je bilo po njegovih besedah lažje zajeziti zato, ker so ljudje širili okužbe, ko so že kazali hude simptome. Pri novem koronavirusu je drugače – okuženi ljudje so kužni precej prej, preden razvijejo znake bolezni. In kaj nas čaka zdaj?

“Z novim virusom je zdaj okuženih veliko ljudi in ti postajajo imuni. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev. Poleg tega se bo počasi začela pomlad, večino oblik koronavirusov ustavijo toplejše temperature. A vprašanje je, ali se bo potuhnil v nekaj ljudeh in krožil naprej. Če se bo to zgodilo, ga lahko v prihodnji zimski sezoni spet pričakujemo.”

S profesorjem Racaniellom smo se sicer pogovarjali tudi o vznemirljivem svetu virusov, temu, da nas obdajajo povsod na planetu, da so bili virusi pravzaprav prvi prebivalci našega planeta in da so izjemno perspektiven vir protitumorskih terapij v prihodje.

“Raziskovalci trenutno preizkušajo vrsto različnih virusov za pomoč pri terapijah. To je eno od najvznemirljivejših področij medicine. Rekel bi celo, da bomo nekega dne vsako vrsto raka lahko pozdravili z določeno vrsto virusa.”


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


14.10.2021

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?


07.10.2021

Zaznavanje dražljajev, podnebni modeli in ustvarjanje organskih molekul

V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.


01.10.2021

BepiColombo prvič poletel mimo Merkurja

V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.


30.09.2021

Raziskuje, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor

Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.


16.09.2021

Ig Nobelove nagrade: Tudi absurdna znanost je lahko uporabna

IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.


09.09.2021

Za svoje dodiplomske študente v Calgaryju je spekla kremne rezine

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.


02.09.2021

V tujino sem odšel, da si pridobim znanje, ki ga lahko uporabim tudi v Sloveniji

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.


01.10.2021

Satelita misije BepiColombo prvič poletela mimo Merkurja

Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov