Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X.
Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?
Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.
Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?
Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!
V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?
V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.
“Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI
Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.
Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.
“Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije
Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!
? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.
"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4
— Val 202 (@Val202) September 3, 2020
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X.
Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?
Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.
Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?
Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!
V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?
V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.
“Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI
Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.
Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.
“Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije
Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!
? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.
"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4
— Val 202 (@Val202) September 3, 2020
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Neveljaven email naslov