Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novodobna satelitska soseska

03.09.2020

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!

? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4

— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

 


Frekvenca X

689 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Novodobna satelitska soseska

03.09.2020

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!

? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4

— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

 


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


14.10.2021

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov