V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.

Kako se razvija posluh pri ljudeh in kakšne so značilnosti absolutnega posluha?

Glasbeni posluh je pojem, ki ga površno poznamo vsi. Strokovnjaki pa ga delijo naprej na melodičnega in ritmičnega, ki ju lahko nagradimo v posluh višjega reda. Ta nam omogoča prepoznavo kompleksnejših glasbenih zvez, kot so akordi in harmonije.

"V 19. stoletju so verjeli, da je posluh podedovan. Danes pa številni v njem vidijo pridobljeno sposobnost, ki smo je sposobni vsi. Nedavne nevrološke študije so pokazale, da imamo vsi prirojen občutek za glasbo, za njegov razvoj pa sta potrebna spodbudno okolje in lastna aktivnost." – dr. Katarina Zadnik z oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani

Prav posebna oblika posluha pa pri enemu na 10.000 ljudi omogoča natančno pomnjenje in priklic točno določenega tona.

"Absolutni posluh je kapaciteta, s katero naj bi se rodili vsi. Razvoj našega slušnega aparata v največji možni meri pa je odvisen od okolja že v prenatalnem obdobju. Sicer nikoli ni prepozno, a poznamo določena kritična oz. občutljiva obdobja in takrat so naši možgani najbolj dojemljivi. Pri posluhu je tako zelo pomembno predšolsko obdobje." – dr. Katarina Habe, psihologinja na Akademiji za glasbo v Ljubljani

Azijske države, v katerih uporabljajo t. i. tonske jezike, je število ljudi s posluhom in absolutnim posluhom precej višje, saj so tam takšne sposobnosti pomembnejše za vsakodnevno komuniciranje. Očitno pa je v tem spodbudna tudi slovenščina, saj so tokratno Frekvenco X obiskali kar štirje glasbeniki z absolutnim posluhom:

"Na klavirju mi je kristalno jasno, kateri ton zaigraš, znotraj strukture pa tudi slišim sestavo tonskega grozda." – pevka, pianistka in skladateljica Neisha

"Odraščala sem v zdravniški družini. Nižjo glasbeno šolo ima končano le mama, a je harmoniko v mojem otroštvu zaigrala le enkrat ali dvakrat." – študentka kompozicije Anja Lobnik

"Še preden sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem igral na domači pianino in te frekvence so se mi vtisnile v spomin. Ko sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem spoznal glasbeno abecedo in sem jo le povezal s tistimi otroškimi spomini." – džezovski pianist, skladatelj in mentor Anže Vrabec

"Moja družina je bila čisto navadna delavska družina. Z glasbo sem imel stik prek plošč in radia, so me pa starši že zgodaj napotili v glasbeno šolo. Mojo sposobnost je odkrila učiteljica klavirja, a se mi to takrat ni zdelo nič posebnega." – tubist Goran Krmac

Čeprav je glasba več kot le skupek popolnih intonacij, vas vabimo k preizkusu svojih sposobnosti. V sklopu oddelka za psihologijo na harvardski univerzi deluje The music lab. Z njihovimi razvedrilnimi in precej popularnimi spletnimi testi lahko najdete svoj glasbeni stil, preverite svojo razgledanost in seveda preizkusite svoj glasbeni posluh.