Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Kako se razvija posluh pri ljudeh in kakšne so značilnosti absolutnega posluha?
Glasbeni posluh je pojem, ki ga površno poznamo vsi. Strokovnjaki pa ga delijo naprej na melodičnega in ritmičnega, ki ju lahko nagradimo v posluh višjega reda. Ta nam omogoča prepoznavo kompleksnejših glasbenih zvez, kot so akordi in harmonije.
"V 19. stoletju so verjeli, da je posluh podedovan. Danes pa številni v njem vidijo pridobljeno sposobnost, ki smo je sposobni vsi. Nedavne nevrološke študije so pokazale, da imamo vsi prirojen občutek za glasbo, za njegov razvoj pa sta potrebna spodbudno okolje in lastna aktivnost." – dr. Katarina Zadnik z oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani
Prav posebna oblika posluha pa pri enemu na 10.000 ljudi omogoča natančno pomnjenje in priklic točno določenega tona.
"Absolutni posluh je kapaciteta, s katero naj bi se rodili vsi. Razvoj našega slušnega aparata v največji možni meri pa je odvisen od okolja že v prenatalnem obdobju. Sicer nikoli ni prepozno, a poznamo določena kritična oz. občutljiva obdobja in takrat so naši možgani najbolj dojemljivi. Pri posluhu je tako zelo pomembno predšolsko obdobje." – dr. Katarina Habe, psihologinja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
Azijske države, v katerih uporabljajo t. i. tonske jezike, je število ljudi s posluhom in absolutnim posluhom precej višje, saj so tam takšne sposobnosti pomembnejše za vsakodnevno komuniciranje. Očitno pa je v tem spodbudna tudi slovenščina, saj so tokratno Frekvenco X obiskali kar štirje glasbeniki z absolutnim posluhom:
"Na klavirju mi je kristalno jasno, kateri ton zaigraš, znotraj strukture pa tudi slišim sestavo tonskega grozda." – pevka, pianistka in skladateljica Neisha
"Odraščala sem v zdravniški družini. Nižjo glasbeno šolo ima končano le mama, a je harmoniko v mojem otroštvu zaigrala le enkrat ali dvakrat." – študentka kompozicije Anja Lobnik
"Še preden sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem igral na domači pianino in te frekvence so se mi vtisnile v spomin. Ko sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem spoznal glasbeno abecedo in sem jo le povezal s tistimi otroškimi spomini." – džezovski pianist, skladatelj in mentor Anže Vrabec
"Moja družina je bila čisto navadna delavska družina. Z glasbo sem imel stik prek plošč in radia, so me pa starši že zgodaj napotili v glasbeno šolo. Mojo sposobnost je odkrila učiteljica klavirja, a se mi to takrat ni zdelo nič posebnega." – tubist Goran Krmac
Čeprav je glasba več kot le skupek popolnih intonacij, vas vabimo k preizkusu svojih sposobnosti. V sklopu oddelka za psihologijo na harvardski univerzi deluje The music lab. Z njihovimi razvedrilnimi in precej popularnimi spletnimi testi lahko najdete svoj glasbeni stil, preverite svojo razgledanost in seveda preizkusite svoj glasbeni posluh.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Kako se razvija posluh pri ljudeh in kakšne so značilnosti absolutnega posluha?
Glasbeni posluh je pojem, ki ga površno poznamo vsi. Strokovnjaki pa ga delijo naprej na melodičnega in ritmičnega, ki ju lahko nagradimo v posluh višjega reda. Ta nam omogoča prepoznavo kompleksnejših glasbenih zvez, kot so akordi in harmonije.
"V 19. stoletju so verjeli, da je posluh podedovan. Danes pa številni v njem vidijo pridobljeno sposobnost, ki smo je sposobni vsi. Nedavne nevrološke študije so pokazale, da imamo vsi prirojen občutek za glasbo, za njegov razvoj pa sta potrebna spodbudno okolje in lastna aktivnost." – dr. Katarina Zadnik z oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani
Prav posebna oblika posluha pa pri enemu na 10.000 ljudi omogoča natančno pomnjenje in priklic točno določenega tona.
"Absolutni posluh je kapaciteta, s katero naj bi se rodili vsi. Razvoj našega slušnega aparata v največji možni meri pa je odvisen od okolja že v prenatalnem obdobju. Sicer nikoli ni prepozno, a poznamo določena kritična oz. občutljiva obdobja in takrat so naši možgani najbolj dojemljivi. Pri posluhu je tako zelo pomembno predšolsko obdobje." – dr. Katarina Habe, psihologinja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
Azijske države, v katerih uporabljajo t. i. tonske jezike, je število ljudi s posluhom in absolutnim posluhom precej višje, saj so tam takšne sposobnosti pomembnejše za vsakodnevno komuniciranje. Očitno pa je v tem spodbudna tudi slovenščina, saj so tokratno Frekvenco X obiskali kar štirje glasbeniki z absolutnim posluhom:
"Na klavirju mi je kristalno jasno, kateri ton zaigraš, znotraj strukture pa tudi slišim sestavo tonskega grozda." – pevka, pianistka in skladateljica Neisha
"Odraščala sem v zdravniški družini. Nižjo glasbeno šolo ima končano le mama, a je harmoniko v mojem otroštvu zaigrala le enkrat ali dvakrat." – študentka kompozicije Anja Lobnik
"Še preden sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem igral na domači pianino in te frekvence so se mi vtisnile v spomin. Ko sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem spoznal glasbeno abecedo in sem jo le povezal s tistimi otroškimi spomini." – džezovski pianist, skladatelj in mentor Anže Vrabec
"Moja družina je bila čisto navadna delavska družina. Z glasbo sem imel stik prek plošč in radia, so me pa starši že zgodaj napotili v glasbeno šolo. Mojo sposobnost je odkrila učiteljica klavirja, a se mi to takrat ni zdelo nič posebnega." – tubist Goran Krmac
Čeprav je glasba več kot le skupek popolnih intonacij, vas vabimo k preizkusu svojih sposobnosti. V sklopu oddelka za psihologijo na harvardski univerzi deluje The music lab. Z njihovimi razvedrilnimi in precej popularnimi spletnimi testi lahko najdete svoj glasbeni stil, preverite svojo razgledanost in seveda preizkusite svoj glasbeni posluh.
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov