Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!
Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.
V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana dr. Rok Žitko in dr. Peter Jeglič. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.
S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.
Uvodoma nam dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.
"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika." - dr. Anton Ramšak
Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. Jaka Vodeb, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.
"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja." - Jaka Vodeb
A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu dr. Andrea Morello.
"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko." - dr. Andrea Morello
Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!
Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.
V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana dr. Rok Žitko in dr. Peter Jeglič. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.
S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.
Uvodoma nam dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.
"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika." - dr. Anton Ramšak
Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. Jaka Vodeb, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.
"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja." - Jaka Vodeb
A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu dr. Andrea Morello.
"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko." - dr. Andrea Morello
Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Neveljaven email naslov