Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči

21.01.2021


V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!

Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.

V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana dr. Rok Žitko in dr. Peter Jeglič. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.

S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.

Uvodoma nam dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.

"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika." - dr. Anton Ramšak

Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. Jaka Vodeb, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.

"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja." - Jaka Vodeb

A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu dr. Andrea Morello.

"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko." - dr. Andrea Morello

Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)

Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije


Frekvenca X

681 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči

21.01.2021


V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij!

Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se s pravimi gosti temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Podajamo se torej v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij.

V prvi epizodi tridelne serije o kvantnih tehnologijah sta nas v studiu obiskala strokovna sodelavca z Inštituta Jožefa Stefana dr. Rok Žitko in dr. Peter Jeglič. Dr. Žitko je raziskovalec na odseku za teoretično fiziko, kjer se ukvarja s fiziko različnih kvantnih naprav, dr. Jeglič pa je vodja laboratorija za hladne atome na Institutu Jožef Stefan, kjer s kolegi na eni strani raziskuje fiziko hladnih atomov, na drugi pa išče nove načine uporabe hladnih atomov za kvantne tehnologije.

S pisano družbo znanstvenikov, ki se ukvarja z zelo različnimi področji raziskovanja kvantnih tehnologij smo v prvem delu govorili o delovanju kvantnih tehnologij in njihovih potencialih. So namreč večpomenski pojem, naše družbe pa se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, okrepiti bo treba nekatere podporne panoge, ki zagotavljajo potrebne komponente in osnovno infrastrukturo.

Uvodoma nam dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, poskuša pojasniti, kaj so kvantne tehnologije.

"Kvantna mehanika pojasni ali razloži dogajanje v zvezi z atomi, elektroni, osnovnimi delci. Skratka, ukvarja se z zelo majhnimi razdaljami, zelo majhnimi delci, ki se na teh majhnih razdaljah ne vedejo več po Newtonovi enačbi, ampak je za njih potreben popolnoma nov formalizem. In za te delce je namenjena kvantna mehanika." - dr. Anton Ramšak

Poudariti moramo, da kvantne tehnologije niso samo stvar prihodnosti. V tem trenutku se znanost ukvarja s tem, kako bi lahko izdelali pravi kvantni računalnik in kako bi zagotovili čim večjo zmogljivost teh računalnikov. Jaka Vodeb, podiplomski študent fizike in mladi raziskovalec na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Štefana pojasnjuje kakšno zmogljivost imajo tovrstni računalniki.

"3x3x3 metre velika komora je za določene probleme sposobna delati bolje kot polno skladišče navadnih računalnikov, ki za delovanje potrebujejo celotno elektrarno, da jih napaja." - Jaka Vodeb

A, kvantno računalništvo nam ne daje primerjalnih prednosti, če informacij ne znamo prevesti nazaj v klasični računalniški jezik, obrazloži profesor in vodja laboratorija za temeljne kvantne tehnologije na Univerzi v Novem Južnem Walesu dr. Andrea Morello.

"Čeprav lahko kvantne računalnike načelno uporabimo za katerokoli računsko operacijo, pa imajo dodano vrednost le pri tistih operacijah, ki dejansko izkoriščajo eksponentno količino informacij, ki jih lahko ustvarimo, potem pa jo znova prevedejo v kvantno stanje, ki ga lahko "preberemo (readable quantum state)". To pa je zelo težko." - dr. Andrea Morello

Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič
Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)

Povezave: PRVI del serije, DRUGI del serije, TRETJI del serije


24.06.2021

Koronavirus pred poletjem

Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.


17.06.2021

Ali smo ljudje izstopili iz procesov naravne selekcije?

Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.


10.06.2021

Doping v športu in poslu

Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?


03.06.2021

Kolektivna imunost: kdaj in kako jo lahko dosežemo

Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?


27.05.2021

Dr. Uroš Seljak: Kako izluščiti starost in sestavo vesolja

Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.


20.05.2021

Baterija postane ogrodje naprave

Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.


13.05.2021

Materialni krožijo (III)

Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-


06.05.2021

Materiali potujejo (II)

V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.


29.04.2021

Virus danes, virus jutri

Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?


22.04.2021

Materiali gradijo (I)

Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.


15.04.2021

Slovenski izumrli sloni

Fosilni ostanki trobčarjev na slovenskih tleh-


08.04.2021

Napačen rez lahko odreže tudi sposobnost prepoznavanja (ženinega) obraza

Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.


01.04.2021

Hrbtenica svetovnega internetnega omrežja leži na dnu oceanov

Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.


25.03.2021

Na valovih odnosov: V digitalnem svetu nihče ni otok

Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?


17.03.2021

Na valovih odnosov: Ekstremne razmere

Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?


11.03.2021

Na valovih odnosov: Realnost pod maskami

Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?


04.03.2021

Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih

Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.


25.02.2021

Skrivnosti prav posebnih zvezd, ki jim pravimo magnetarji

Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.


18.02.2021

Astrofotografija za telebane

Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.


11.02.2021

Zatiskanje oči pred izumiranjem

Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti*


Stran 8 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov