Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
Prvi teden v oktobru je že dolga leta v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. Razglasitve nagrad so za znanstveno skupnost eden od najbolj napetih trenutkov v letu. Obdaja jih avra skrivnostnosti in pričakovanja, saj vnaprej niso znani niti nominiranci za posamezna področja, komisije, ki odločajo o nagradah, pa so zaprisežene k varovanju teh podatkov.
V prvi epizodi Frekvence X sodelujejo dr. Maja Bresjanac, dr. Gregor Skok in dr. Martin Gazvoda.
Švedska kraljeva akademija znanosti je do zdaj v tem tednu razglasila nagrajence za medicino, fiziko in kemijo, nagrajencev je kar sedem. Kot je v navadi, se teden podelitve začne s podelitvijo nagrade na področju medicine. In letos se ta nagrada sliši zelo razumljivo. Vsi namreč razumemo, kakšen je občutek, ko se spečemo ob robu pečice ali ko se s kladivom udarimo po mezincu. Nagrajenca sta odkrila tisti manjkajoči člen v našem znanju, ki pojasnjuje, kako občutek vroče skodelice za kavo naše telo prevede v električni signal, ki po živčevju potuje v možgane in nam omogoči, da zavpijemo od bolečine.
"Njuna odkritja so vezana na začetek kaskade dogodkov, ki privedejo do tega, da se ljudje lahko zavemo dotika škodljive visoke temperature, mraza ali pa takšnih dražljajev, kot jih povezujemo s pekočimi paprikami. Gre torej za vrzel v znanju, ki govori o tem, kako lahko dražljaji iz našega zunanjega ali notranjega okolja izzovejo spremembo električne napetosti na celicah." – dr. Maja Bresjanac
Na presenečenje vseh so letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelili v dveh na prvi pogled dokaj nepovezanih delih. Nagrada za fiziko je bila prvič v zgodovini izrecno podeljena za področje podnebja. Za prvega sta zaslužna na Japonskem rojeni Američan Syukuro Manabe in Nemec Klaus Hasselmann, ki sta s svojim življenjskim delom postavila temelj našega znanja o zemeljskem podnebju in o tem, kako nanj vpliva človeštvo.
"Nagrada je gotovo splošno priznanje raziskovalnemu področju meteorologije in daje težo temu, da so dognanja znanstveno potrjena in veljavna. Nam, ki se ukvarjamo s tem področjem, to daje še dodaten zagon za nadaljnje delo. Upanje pa je tudi, da bo v javnosti prišlo do razumevanja in da bomo ljudje ukrepali ter se prilagodili spremembam, ki prihajajo." – dr. Gregor Skok
Nekatere molekule so naravne, nekatere pa je ustvaril človek. In letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razvoj novega orodja za ustvarjanje organskih molekul. Raziskovalca dr. Davida MacMillana in dr. Benjamina Lista so nagradili za razvoj asimetrične organokatalize, s katero lahko pospešimo nastajanje molekul.
"Mi si moramo predstavljati, da so organske molekule v bistvu tridimenzionalne oblike. Že od sredine prejšnjega stoletja znamo postavljati vezi točno definirano v prostoru. Mogoče si to najlažje predstavljamo z zrcalnimi slikami dveh spojin. Onadva sta razvila metodo, s katero lahko dostopamo točno do ene od teh dveh oblik." – dr. Martin Gazvoda
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
Prvi teden v oktobru je že dolga leta v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. Razglasitve nagrad so za znanstveno skupnost eden od najbolj napetih trenutkov v letu. Obdaja jih avra skrivnostnosti in pričakovanja, saj vnaprej niso znani niti nominiranci za posamezna področja, komisije, ki odločajo o nagradah, pa so zaprisežene k varovanju teh podatkov.
V prvi epizodi Frekvence X sodelujejo dr. Maja Bresjanac, dr. Gregor Skok in dr. Martin Gazvoda.
Švedska kraljeva akademija znanosti je do zdaj v tem tednu razglasila nagrajence za medicino, fiziko in kemijo, nagrajencev je kar sedem. Kot je v navadi, se teden podelitve začne s podelitvijo nagrade na področju medicine. In letos se ta nagrada sliši zelo razumljivo. Vsi namreč razumemo, kakšen je občutek, ko se spečemo ob robu pečice ali ko se s kladivom udarimo po mezincu. Nagrajenca sta odkrila tisti manjkajoči člen v našem znanju, ki pojasnjuje, kako občutek vroče skodelice za kavo naše telo prevede v električni signal, ki po živčevju potuje v možgane in nam omogoči, da zavpijemo od bolečine.
"Njuna odkritja so vezana na začetek kaskade dogodkov, ki privedejo do tega, da se ljudje lahko zavemo dotika škodljive visoke temperature, mraza ali pa takšnih dražljajev, kot jih povezujemo s pekočimi paprikami. Gre torej za vrzel v znanju, ki govori o tem, kako lahko dražljaji iz našega zunanjega ali notranjega okolja izzovejo spremembo električne napetosti na celicah." – dr. Maja Bresjanac
Na presenečenje vseh so letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelili v dveh na prvi pogled dokaj nepovezanih delih. Nagrada za fiziko je bila prvič v zgodovini izrecno podeljena za področje podnebja. Za prvega sta zaslužna na Japonskem rojeni Američan Syukuro Manabe in Nemec Klaus Hasselmann, ki sta s svojim življenjskim delom postavila temelj našega znanja o zemeljskem podnebju in o tem, kako nanj vpliva človeštvo.
"Nagrada je gotovo splošno priznanje raziskovalnemu področju meteorologije in daje težo temu, da so dognanja znanstveno potrjena in veljavna. Nam, ki se ukvarjamo s tem področjem, to daje še dodaten zagon za nadaljnje delo. Upanje pa je tudi, da bo v javnosti prišlo do razumevanja in da bomo ljudje ukrepali ter se prilagodili spremembam, ki prihajajo." – dr. Gregor Skok
Nekatere molekule so naravne, nekatere pa je ustvaril človek. In letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razvoj novega orodja za ustvarjanje organskih molekul. Raziskovalca dr. Davida MacMillana in dr. Benjamina Lista so nagradili za razvoj asimetrične organokatalize, s katero lahko pospešimo nastajanje molekul.
"Mi si moramo predstavljati, da so organske molekule v bistvu tridimenzionalne oblike. Že od sredine prejšnjega stoletja znamo postavljati vezi točno definirano v prostoru. Mogoče si to najlažje predstavljamo z zrcalnimi slikami dveh spojin. Onadva sta razvila metodo, s katero lahko dostopamo točno do ene od teh dveh oblik." – dr. Martin Gazvoda
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov