Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
Prvi teden v oktobru je že dolga leta v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. Razglasitve nagrad so za znanstveno skupnost eden od najbolj napetih trenutkov v letu. Obdaja jih avra skrivnostnosti in pričakovanja, saj vnaprej niso znani niti nominiranci za posamezna področja, komisije, ki odločajo o nagradah, pa so zaprisežene k varovanju teh podatkov.
V prvi epizodi Frekvence X sodelujejo dr. Maja Bresjanac, dr. Gregor Skok in dr. Martin Gazvoda.
Švedska kraljeva akademija znanosti je do zdaj v tem tednu razglasila nagrajence za medicino, fiziko in kemijo, nagrajencev je kar sedem. Kot je v navadi, se teden podelitve začne s podelitvijo nagrade na področju medicine. In letos se ta nagrada sliši zelo razumljivo. Vsi namreč razumemo, kakšen je občutek, ko se spečemo ob robu pečice ali ko se s kladivom udarimo po mezincu. Nagrajenca sta odkrila tisti manjkajoči člen v našem znanju, ki pojasnjuje, kako občutek vroče skodelice za kavo naše telo prevede v električni signal, ki po živčevju potuje v možgane in nam omogoči, da zavpijemo od bolečine.
"Njuna odkritja so vezana na začetek kaskade dogodkov, ki privedejo do tega, da se ljudje lahko zavemo dotika škodljive visoke temperature, mraza ali pa takšnih dražljajev, kot jih povezujemo s pekočimi paprikami. Gre torej za vrzel v znanju, ki govori o tem, kako lahko dražljaji iz našega zunanjega ali notranjega okolja izzovejo spremembo električne napetosti na celicah." – dr. Maja Bresjanac
Na presenečenje vseh so letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelili v dveh na prvi pogled dokaj nepovezanih delih. Nagrada za fiziko je bila prvič v zgodovini izrecno podeljena za področje podnebja. Za prvega sta zaslužna na Japonskem rojeni Američan Syukuro Manabe in Nemec Klaus Hasselmann, ki sta s svojim življenjskim delom postavila temelj našega znanja o zemeljskem podnebju in o tem, kako nanj vpliva človeštvo.
"Nagrada je gotovo splošno priznanje raziskovalnemu področju meteorologije in daje težo temu, da so dognanja znanstveno potrjena in veljavna. Nam, ki se ukvarjamo s tem področjem, to daje še dodaten zagon za nadaljnje delo. Upanje pa je tudi, da bo v javnosti prišlo do razumevanja in da bomo ljudje ukrepali ter se prilagodili spremembam, ki prihajajo." – dr. Gregor Skok
Nekatere molekule so naravne, nekatere pa je ustvaril človek. In letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razvoj novega orodja za ustvarjanje organskih molekul. Raziskovalca dr. Davida MacMillana in dr. Benjamina Lista so nagradili za razvoj asimetrične organokatalize, s katero lahko pospešimo nastajanje molekul.
"Mi si moramo predstavljati, da so organske molekule v bistvu tridimenzionalne oblike. Že od sredine prejšnjega stoletja znamo postavljati vezi točno definirano v prostoru. Mogoče si to najlažje predstavljamo z zrcalnimi slikami dveh spojin. Onadva sta razvila metodo, s katero lahko dostopamo točno do ene od teh dveh oblik." – dr. Martin Gazvoda
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
Prvi teden v oktobru je že dolga leta v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. Razglasitve nagrad so za znanstveno skupnost eden od najbolj napetih trenutkov v letu. Obdaja jih avra skrivnostnosti in pričakovanja, saj vnaprej niso znani niti nominiranci za posamezna področja, komisije, ki odločajo o nagradah, pa so zaprisežene k varovanju teh podatkov.
V prvi epizodi Frekvence X sodelujejo dr. Maja Bresjanac, dr. Gregor Skok in dr. Martin Gazvoda.
Švedska kraljeva akademija znanosti je do zdaj v tem tednu razglasila nagrajence za medicino, fiziko in kemijo, nagrajencev je kar sedem. Kot je v navadi, se teden podelitve začne s podelitvijo nagrade na področju medicine. In letos se ta nagrada sliši zelo razumljivo. Vsi namreč razumemo, kakšen je občutek, ko se spečemo ob robu pečice ali ko se s kladivom udarimo po mezincu. Nagrajenca sta odkrila tisti manjkajoči člen v našem znanju, ki pojasnjuje, kako občutek vroče skodelice za kavo naše telo prevede v električni signal, ki po živčevju potuje v možgane in nam omogoči, da zavpijemo od bolečine.
"Njuna odkritja so vezana na začetek kaskade dogodkov, ki privedejo do tega, da se ljudje lahko zavemo dotika škodljive visoke temperature, mraza ali pa takšnih dražljajev, kot jih povezujemo s pekočimi paprikami. Gre torej za vrzel v znanju, ki govori o tem, kako lahko dražljaji iz našega zunanjega ali notranjega okolja izzovejo spremembo električne napetosti na celicah." – dr. Maja Bresjanac
Na presenečenje vseh so letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelili v dveh na prvi pogled dokaj nepovezanih delih. Nagrada za fiziko je bila prvič v zgodovini izrecno podeljena za področje podnebja. Za prvega sta zaslužna na Japonskem rojeni Američan Syukuro Manabe in Nemec Klaus Hasselmann, ki sta s svojim življenjskim delom postavila temelj našega znanja o zemeljskem podnebju in o tem, kako nanj vpliva človeštvo.
"Nagrada je gotovo splošno priznanje raziskovalnemu področju meteorologije in daje težo temu, da so dognanja znanstveno potrjena in veljavna. Nam, ki se ukvarjamo s tem področjem, to daje še dodaten zagon za nadaljnje delo. Upanje pa je tudi, da bo v javnosti prišlo do razumevanja in da bomo ljudje ukrepali ter se prilagodili spremembam, ki prihajajo." – dr. Gregor Skok
Nekatere molekule so naravne, nekatere pa je ustvaril človek. In letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razvoj novega orodja za ustvarjanje organskih molekul. Raziskovalca dr. Davida MacMillana in dr. Benjamina Lista so nagradili za razvoj asimetrične organokatalize, s katero lahko pospešimo nastajanje molekul.
"Mi si moramo predstavljati, da so organske molekule v bistvu tridimenzionalne oblike. Že od sredine prejšnjega stoletja znamo postavljati vezi točno definirano v prostoru. Mogoče si to najlažje predstavljamo z zrcalnimi slikami dveh spojin. Onadva sta razvila metodo, s katero lahko dostopamo točno do ene od teh dveh oblik." – dr. Martin Gazvoda
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.
Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.
Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.
V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.
Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.
Neveljaven email naslov