Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Letošnji božič bo za marsikatero astronomko in astronoma nekaj posebnega. Med darili upajo tudi na dobre novice o izstrelitvi vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, na katerega so čakali več kot desetletje, zanj pa porabili kar 10 milijard dolarjev. Tega naj bi po zadnjih Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto 22. decembra iz Francoske Gvajane s pomočjo rakete Ariane 5.
"Prvič bomo lahko posneli ne samo fotografije, ampak tudi spektre v vesolju z infrardečo tehnologijo. Za tiste poslušalce, ki si težje predstavljajo, kaj je to spekter. Recimo s pomočjo fotografije lahko vidimo galaksijo, planete, lahko posnamemo slike. S pomočjo spektrov pa lahko preučimo, iz česa so ti sestavljeni. Tako bomo na primer pri planetih izven našega Osončja spremljali, s česa so njihove atmosfere in tako sklepali, ali je možnost življenja na teh planetih. Sama se ukvarjam z galaksijami. Pri le teh bomo lahko izmerili njihovo sestavo in se naučili, kako so te galaksije nastale in s tem tudi zaključili oziroma ugotovili, kako je nastala naša galaksija in to nam bo prineslo ogromno novih spoznanj. Trenutne raziskave, ki jih delamo s Hubblom, nam dajejo tiste prve rezultate, ki kažejo na to, da imamo zelo nepopoln pogled v to zgodnje vesolje. Ubistvu ne vemo natančno, kako so te prve galaksije nastale, predvsem kdaj so začele tvoriti prve zvezde in prav zaradi tega se resnično veselimo Webbovega teleskopa, kajti dal nam bo odgovore na to, kako so prve zvezde začele svetiti in kako so se prve galaskije razvile." - dr. Maruša Bradač
Ta projekt bo Maruša Bradač spremljala kar iz Slovenije, kamor se po 22. letih življenja v tujini tudi vrača. Pravi, da navdušenja ne more skriti: "Ta teleskop doživljam že več let, tako da vsakič, ko ga pogledaš, vsakič, ko se zgodi kaj novega, je to, kot da dobiš novo igračo, in pričakovanja tukaj so res neverjetna. Gre za teleskop, s katerim se ukvarjam že dolgo časa, velik del moje kariere je posvečen temu teleskopu. Tako da je to res nekaj, kar me obdaja z velikim veseljem."
Znanstveniki si od teleskopa obetajo veliko. Med drugim pričakujejo, da bo podal odgovore na temeljna vprašanja v astronomiji.
"Naučili se bomo, od kje material, iz katerega smo mi in naša Zemlja. Se pravi vse, kar je od železa naprej, ni nastalo običajno z spajanjem v zvezdah, ampak pravzaprav v zelo eksotičnih okoljih, in o teh stvareh se bomo lahko prvič zares poučili." - profesor Tomaž Zwitter
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Letošnji božič bo za marsikatero astronomko in astronoma nekaj posebnega. Med darili upajo tudi na dobre novice o izstrelitvi vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, na katerega so čakali več kot desetletje, zanj pa porabili kar 10 milijard dolarjev. Tega naj bi po zadnjih Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto 22. decembra iz Francoske Gvajane s pomočjo rakete Ariane 5.
"Prvič bomo lahko posneli ne samo fotografije, ampak tudi spektre v vesolju z infrardečo tehnologijo. Za tiste poslušalce, ki si težje predstavljajo, kaj je to spekter. Recimo s pomočjo fotografije lahko vidimo galaksijo, planete, lahko posnamemo slike. S pomočjo spektrov pa lahko preučimo, iz česa so ti sestavljeni. Tako bomo na primer pri planetih izven našega Osončja spremljali, s česa so njihove atmosfere in tako sklepali, ali je možnost življenja na teh planetih. Sama se ukvarjam z galaksijami. Pri le teh bomo lahko izmerili njihovo sestavo in se naučili, kako so te galaksije nastale in s tem tudi zaključili oziroma ugotovili, kako je nastala naša galaksija in to nam bo prineslo ogromno novih spoznanj. Trenutne raziskave, ki jih delamo s Hubblom, nam dajejo tiste prve rezultate, ki kažejo na to, da imamo zelo nepopoln pogled v to zgodnje vesolje. Ubistvu ne vemo natančno, kako so te prve galaksije nastale, predvsem kdaj so začele tvoriti prve zvezde in prav zaradi tega se resnično veselimo Webbovega teleskopa, kajti dal nam bo odgovore na to, kako so prve zvezde začele svetiti in kako so se prve galaskije razvile." - dr. Maruša Bradač
Ta projekt bo Maruša Bradač spremljala kar iz Slovenije, kamor se po 22. letih življenja v tujini tudi vrača. Pravi, da navdušenja ne more skriti: "Ta teleskop doživljam že več let, tako da vsakič, ko ga pogledaš, vsakič, ko se zgodi kaj novega, je to, kot da dobiš novo igračo, in pričakovanja tukaj so res neverjetna. Gre za teleskop, s katerim se ukvarjam že dolgo časa, velik del moje kariere je posvečen temu teleskopu. Tako da je to res nekaj, kar me obdaja z velikim veseljem."
Znanstveniki si od teleskopa obetajo veliko. Med drugim pričakujejo, da bo podal odgovore na temeljna vprašanja v astronomiji.
"Naučili se bomo, od kje material, iz katerega smo mi in naša Zemlja. Se pravi vse, kar je od železa naprej, ni nastalo običajno z spajanjem v zvezdah, ampak pravzaprav v zelo eksotičnih okoljih, in o teh stvareh se bomo lahko prvič zares poučili." - profesor Tomaž Zwitter
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Neveljaven email naslov