Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Letošnji božič bo za marsikatero astronomko in astronoma nekaj posebnega. Med darili upajo tudi na dobre novice o izstrelitvi vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, na katerega so čakali več kot desetletje, zanj pa porabili kar 10 milijard dolarjev. Tega naj bi po zadnjih Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto 22. decembra iz Francoske Gvajane s pomočjo rakete Ariane 5.
"Prvič bomo lahko posneli ne samo fotografije, ampak tudi spektre v vesolju z infrardečo tehnologijo. Za tiste poslušalce, ki si težje predstavljajo, kaj je to spekter. Recimo s pomočjo fotografije lahko vidimo galaksijo, planete, lahko posnamemo slike. S pomočjo spektrov pa lahko preučimo, iz česa so ti sestavljeni. Tako bomo na primer pri planetih izven našega Osončja spremljali, s česa so njihove atmosfere in tako sklepali, ali je možnost življenja na teh planetih. Sama se ukvarjam z galaksijami. Pri le teh bomo lahko izmerili njihovo sestavo in se naučili, kako so te galaksije nastale in s tem tudi zaključili oziroma ugotovili, kako je nastala naša galaksija in to nam bo prineslo ogromno novih spoznanj. Trenutne raziskave, ki jih delamo s Hubblom, nam dajejo tiste prve rezultate, ki kažejo na to, da imamo zelo nepopoln pogled v to zgodnje vesolje. Ubistvu ne vemo natančno, kako so te prve galaksije nastale, predvsem kdaj so začele tvoriti prve zvezde in prav zaradi tega se resnično veselimo Webbovega teleskopa, kajti dal nam bo odgovore na to, kako so prve zvezde začele svetiti in kako so se prve galaskije razvile." - dr. Maruša Bradač
Ta projekt bo Maruša Bradač spremljala kar iz Slovenije, kamor se po 22. letih življenja v tujini tudi vrača. Pravi, da navdušenja ne more skriti: "Ta teleskop doživljam že več let, tako da vsakič, ko ga pogledaš, vsakič, ko se zgodi kaj novega, je to, kot da dobiš novo igračo, in pričakovanja tukaj so res neverjetna. Gre za teleskop, s katerim se ukvarjam že dolgo časa, velik del moje kariere je posvečen temu teleskopu. Tako da je to res nekaj, kar me obdaja z velikim veseljem."
Znanstveniki si od teleskopa obetajo veliko. Med drugim pričakujejo, da bo podal odgovore na temeljna vprašanja v astronomiji.
"Naučili se bomo, od kje material, iz katerega smo mi in naša Zemlja. Se pravi vse, kar je od železa naprej, ni nastalo običajno z spajanjem v zvezdah, ampak pravzaprav v zelo eksotičnih okoljih, in o teh stvareh se bomo lahko prvič zares poučili." - profesor Tomaž Zwitter
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Letošnji božič bo za marsikatero astronomko in astronoma nekaj posebnega. Med darili upajo tudi na dobre novice o izstrelitvi vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, na katerega so čakali več kot desetletje, zanj pa porabili kar 10 milijard dolarjev. Tega naj bi po zadnjih Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto 22. decembra iz Francoske Gvajane s pomočjo rakete Ariane 5.
"Prvič bomo lahko posneli ne samo fotografije, ampak tudi spektre v vesolju z infrardečo tehnologijo. Za tiste poslušalce, ki si težje predstavljajo, kaj je to spekter. Recimo s pomočjo fotografije lahko vidimo galaksijo, planete, lahko posnamemo slike. S pomočjo spektrov pa lahko preučimo, iz česa so ti sestavljeni. Tako bomo na primer pri planetih izven našega Osončja spremljali, s česa so njihove atmosfere in tako sklepali, ali je možnost življenja na teh planetih. Sama se ukvarjam z galaksijami. Pri le teh bomo lahko izmerili njihovo sestavo in se naučili, kako so te galaksije nastale in s tem tudi zaključili oziroma ugotovili, kako je nastala naša galaksija in to nam bo prineslo ogromno novih spoznanj. Trenutne raziskave, ki jih delamo s Hubblom, nam dajejo tiste prve rezultate, ki kažejo na to, da imamo zelo nepopoln pogled v to zgodnje vesolje. Ubistvu ne vemo natančno, kako so te prve galaksije nastale, predvsem kdaj so začele tvoriti prve zvezde in prav zaradi tega se resnično veselimo Webbovega teleskopa, kajti dal nam bo odgovore na to, kako so prve zvezde začele svetiti in kako so se prve galaskije razvile." - dr. Maruša Bradač
Ta projekt bo Maruša Bradač spremljala kar iz Slovenije, kamor se po 22. letih življenja v tujini tudi vrača. Pravi, da navdušenja ne more skriti: "Ta teleskop doživljam že več let, tako da vsakič, ko ga pogledaš, vsakič, ko se zgodi kaj novega, je to, kot da dobiš novo igračo, in pričakovanja tukaj so res neverjetna. Gre za teleskop, s katerim se ukvarjam že dolgo časa, velik del moje kariere je posvečen temu teleskopu. Tako da je to res nekaj, kar me obdaja z velikim veseljem."
Znanstveniki si od teleskopa obetajo veliko. Med drugim pričakujejo, da bo podal odgovore na temeljna vprašanja v astronomiji.
"Naučili se bomo, od kje material, iz katerega smo mi in naša Zemlja. Se pravi vse, kar je od železa naprej, ni nastalo običajno z spajanjem v zvezdah, ampak pravzaprav v zelo eksotičnih okoljih, in o teh stvareh se bomo lahko prvič zares poučili." - profesor Tomaž Zwitter
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov