Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij.
"Projekt v naši sežigalnici bi pokazal, kako lahko razogljičimo ravnanje z odpadki, hkrati pa ustvaril bolj krožno gospodarstvo in nas odmaknil od smetišč. S tem bi izpolnili dva pomembna cilja - torej krožnost in zmanjšanje izpustov." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme
"Na začetku industrija potrebuje državno podporo, da je tveganje ob vstopu v projekt za podjetje manjše. A namen države je, da ob večanju obsega in vse višji ceni ogljikovih kuponov to postane "normalen posel" in potreb po državni pomoči bo vse manj." - Roy Vardheim, Gassnova
"Ključni moment, ki stvari premakne naprej, je politična oziroma ljudska volja. Ljudje se bomo morali odločiti, da ceno pravično porazdelimo, denimo prek ogljičnega davka, a sredstva za zajem ogljika bo treba nekje najti." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut
"Za naftno industrijo je shranjevanje ogljika dobra priložnost, ker imamo znanje, da to lahko naredimo. Imamo tudi tehniko, opremo, platforme in take projekte že izvajamo." - Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju
"Mislim, da moramo vse tehnologije, ki so nam na voljo, izkoristiti in izboljševati. V dveh desetletjih bomo zmogljivosti shranjevanja na svetu za nekajkrat povečali." - dr. Miloš Markič, Geološki zavod
"Ne bi bilo resno kar izključiti orodja, ki ima tak potencial za širšo uporabo. Tudi če bi si vsak dan prizadevali za nove sončne elektrarne, obnovljive baterije, prihranke porabe energije, sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno nujnost." - okoljevarstvenik Frederick Hauge, vodja organizacije Bellona
683 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij.
"Projekt v naši sežigalnici bi pokazal, kako lahko razogljičimo ravnanje z odpadki, hkrati pa ustvaril bolj krožno gospodarstvo in nas odmaknil od smetišč. S tem bi izpolnili dva pomembna cilja - torej krožnost in zmanjšanje izpustov." - Markus Hole, Fortum Oslo Varme
"Na začetku industrija potrebuje državno podporo, da je tveganje ob vstopu v projekt za podjetje manjše. A namen države je, da ob večanju obsega in vse višji ceni ogljikovih kuponov to postane "normalen posel" in potreb po državni pomoči bo vse manj." - Roy Vardheim, Gassnova
"Ključni moment, ki stvari premakne naprej, je politična oziroma ljudska volja. Ljudje se bomo morali odločiti, da ceno pravično porazdelimo, denimo prek ogljičnega davka, a sredstva za zajem ogljika bo treba nekje najti." - dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut
"Za naftno industrijo je shranjevanje ogljika dobra priložnost, ker imamo znanje, da to lahko naredimo. Imamo tudi tehniko, opremo, platforme in take projekte že izvajamo." - Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju
"Mislim, da moramo vse tehnologije, ki so nam na voljo, izkoristiti in izboljševati. V dveh desetletjih bomo zmogljivosti shranjevanja na svetu za nekajkrat povečali." - dr. Miloš Markič, Geološki zavod
"Ne bi bilo resno kar izključiti orodja, ki ima tak potencial za širšo uporabo. Tudi če bi si vsak dan prizadevali za nove sončne elektrarne, obnovljive baterije, prihranke porabe energije, sta zajemanje in shranjevanje ogljika še vedno nujnost." - okoljevarstvenik Frederick Hauge, vodja organizacije Bellona
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Neveljaven email naslov