Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2010 je svetovno leto biodiverzitete. Biodiverziteta pomeni več kot samo vrstno bogastvo živih bitij, saj poleg vrstne diverzitete vsebuje tudi pojme ekosistemska diverziteta, genetska diverziteta ter molekulska diverziteta. Pojem, ki torej vsebuje variabilnost na vseh nivojih biološke organiziranosti, je danes v splošni uporabi v glavnem nadomestil druge, kot npr. biološka pestrost, biotska pestrost, vrstno bogastvo in naravna dediščina.
Dr. Matjaž Kuntner je biolog na Znanstvenoraziskovalnem Centru SAZU in sodelavec ameriškega nacionalnega prirodoslovnega muzeja inštitucije Smithsonian. Njegovo odkritje največjega pajka mrežarja na svetu je uvrščeno v najnovejšo Guinnessovo knjigo rekordov. Rekonstruiral je evolucijo te družine pajkov (Nephila) in dokazal, da je nova vrsta zlatega mrežarja – velikanski zlati mrežar, odkrit v zbirki raziskovalnega inštituta v Pretorii – največja, kar so jih kdaj odkrili.
Velike so le samice, katerih trup meri 3,8 centimetra, noge pa 10 do 12 centimetrov. Izjemno zanimivi pa so njihovi bizarni spolni rituali, saj velikanske samice pajkovke stremijo po poligamiji, medtem ko si drobni samčki prizadevajo za monopolizacijo samic.
Pred časom sta bila objavljena tudi dva znanstvena članka v soavtorstvu s slovenskim raziskovalcem, biologom Matjažem Kuntnerjem. V njih so sodelavci slovenskih in ameriških inštitucij, t.j. Znanstvenoraziskovalnega Centra SAZU, Univerze v Portoriku in Univerze v Akronu objavili opis in strukturo DNK nove vrste pajka z Madagaskarja, ki so ga poimenovali Darwinov drevesni pajek (angl. Darwin’s bark spider, latinsko Caerostris darwini).
V razpravah ugotavljajo, da je vrsta nenavadna zato, ker plete najdaljše znane mreže, ki se raztezajo preko rek, niti, ki sestavljajo njihovo pajčevino, pa predstavljajo do danes najtrši poznani biološki material. Nova vrsta pajka, Darwinov drevesni pajek, izdeluje najdaljše znane mreže doslej, dolge tudi do 25 metrov. Nenavadno je, da so bile tako velike pajkove mreže doslej poznane le peščici madagaskarskih vodičev po narodnih parkih, ne pa tudi znanstvenikom in zainteresirani javnosti. To kaže na še vedno slabo poznavanje osnovnih enot biodiverzitete, to je bioloških vrst in njihovih osnovnih značilnosti.
Dr. Kunter opozarja na človekovo uničevanje uničevanja narave, zaradi katerega izgubljamo biodiverziteto. Biologi lahko odkrivajo nove vrste, vendar je proces prepočasen in torej izgubljajo bitko s sočlovekom, ki habitate in posledično biodiverziteto prehitro uničuje. Poleg urgentne zaustavitve degradacije naravnih habitatov predlaga popolnoma nov pristop k trajnemu ohranjanju vrstne in genske diverzitete, namreč trajno zamrzovanje tkiv organizmov in njihove DNK v upanju, da bodo prihodnje generacije bolj odgovorne. Morda bodo z izpopolnjenim genskim inženiringom uspele ponovno vzpostaviti gensko diverziteto, ki je prejšnje generacije niso bile voljne ali zmožne ohraniti.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2010 je svetovno leto biodiverzitete. Biodiverziteta pomeni več kot samo vrstno bogastvo živih bitij, saj poleg vrstne diverzitete vsebuje tudi pojme ekosistemska diverziteta, genetska diverziteta ter molekulska diverziteta. Pojem, ki torej vsebuje variabilnost na vseh nivojih biološke organiziranosti, je danes v splošni uporabi v glavnem nadomestil druge, kot npr. biološka pestrost, biotska pestrost, vrstno bogastvo in naravna dediščina.
Dr. Matjaž Kuntner je biolog na Znanstvenoraziskovalnem Centru SAZU in sodelavec ameriškega nacionalnega prirodoslovnega muzeja inštitucije Smithsonian. Njegovo odkritje največjega pajka mrežarja na svetu je uvrščeno v najnovejšo Guinnessovo knjigo rekordov. Rekonstruiral je evolucijo te družine pajkov (Nephila) in dokazal, da je nova vrsta zlatega mrežarja – velikanski zlati mrežar, odkrit v zbirki raziskovalnega inštituta v Pretorii – največja, kar so jih kdaj odkrili.
Velike so le samice, katerih trup meri 3,8 centimetra, noge pa 10 do 12 centimetrov. Izjemno zanimivi pa so njihovi bizarni spolni rituali, saj velikanske samice pajkovke stremijo po poligamiji, medtem ko si drobni samčki prizadevajo za monopolizacijo samic.
Pred časom sta bila objavljena tudi dva znanstvena članka v soavtorstvu s slovenskim raziskovalcem, biologom Matjažem Kuntnerjem. V njih so sodelavci slovenskih in ameriških inštitucij, t.j. Znanstvenoraziskovalnega Centra SAZU, Univerze v Portoriku in Univerze v Akronu objavili opis in strukturo DNK nove vrste pajka z Madagaskarja, ki so ga poimenovali Darwinov drevesni pajek (angl. Darwin’s bark spider, latinsko Caerostris darwini).
V razpravah ugotavljajo, da je vrsta nenavadna zato, ker plete najdaljše znane mreže, ki se raztezajo preko rek, niti, ki sestavljajo njihovo pajčevino, pa predstavljajo do danes najtrši poznani biološki material. Nova vrsta pajka, Darwinov drevesni pajek, izdeluje najdaljše znane mreže doslej, dolge tudi do 25 metrov. Nenavadno je, da so bile tako velike pajkove mreže doslej poznane le peščici madagaskarskih vodičev po narodnih parkih, ne pa tudi znanstvenikom in zainteresirani javnosti. To kaže na še vedno slabo poznavanje osnovnih enot biodiverzitete, to je bioloških vrst in njihovih osnovnih značilnosti.
Dr. Kunter opozarja na človekovo uničevanje uničevanja narave, zaradi katerega izgubljamo biodiverziteto. Biologi lahko odkrivajo nove vrste, vendar je proces prepočasen in torej izgubljajo bitko s sočlovekom, ki habitate in posledično biodiverziteto prehitro uničuje. Poleg urgentne zaustavitve degradacije naravnih habitatov predlaga popolnoma nov pristop k trajnemu ohranjanju vrstne in genske diverzitete, namreč trajno zamrzovanje tkiv organizmov in njihove DNK v upanju, da bodo prihodnje generacije bolj odgovorne. Morda bodo z izpopolnjenim genskim inženiringom uspele ponovno vzpostaviti gensko diverziteto, ki je prejšnje generacije niso bile voljne ali zmožne ohraniti.
Frekvenca X pripravlja pregled najzanimivejših, najbolj nenavadnih med nenavadnimi znanstvenimi dosežki zadnjega četrt stoletja. V noči s četrtka na petek bodo v Parizu podelili 26. Ig Nobelove nagrade za prelomna odkritja v znanosti, ki nas najprej silijo k smehu, nato pa še k razmisleku. O biomedicinskih posledicah intenzivnega poljubljanja, vplivu prisotnosti ljudi na paritvene navade nojev in iskanju kemijskih receptov za od-vretje jajca ter o (ne)uporabni vrednosti podobnih na prvi pogled trivialnih odkritij.
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Terrence Malick je na filmskem festivalu v Benetkah predstavil poetični dokumentarec Voyage of Time, ki ga opisujejo kot poklon kozmosu, razodetje časa od njegovega začetka do končnega kolapsa. Film si je v Benetkah ogledala Nina Zagoričnik, ki bo predstavila vtise o novi stvaritvi velikega režiserja. Druga filmska znanstveno-fantastična zgodba je povezana s filmom Stik iz leta 1997, ki prikazuje prvi stik človeštva z zunajzemeljsko civilizacijo. Svetovalec pri filmu je bil ameriški astronom Shest Shostak, ki je tudi aktualni gost podkasta Številke Slavka Jeriča.
Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio, celo Samsung? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb ter ob nespretnem ekonomskem vodenju, tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi vpletenimi smo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte raziskovali že pred meseci, oddaja je naletela na velik odziv, zato zgodbo nadaljujemo z nekaterimi novimi pogledi in manj znanimi dejstvi.
"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi … Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.
Zakaj žoga brez rotacije tako rekoč “plava” po zraku, kako natančno lahko izračunamo in predvidimo njen let ter na kakšne načine proizvajalci žog manipulirajo z njihovimi lastnostmi, da bi naredili šport čim bolj zanimiv za gledalce?
Raziskovalna skupina z Univerze v Kaliforniji pod vodstvom profesorice Maruše Bradač je nedavno objavila, da so v globinah vesolja opazili eno od prvih galaksij iz časa, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let. Medla svetloba je do Zemlje potovala kar 13 milijard let. Si lahko predstavljate, kaj pomeni zreti v vesolje, ko je bilo staro le nekaj sto milijonov let? To je seveda vznemirljivo, saj prve galaksije in z njimi prve zvezde pomenijo, da je vesolje postalo svetel kraj, obenem pa so v zvezdah začeli nastajati tudi kemični elementi, težji od helija, torej tudi ogljik, kisik ali dušik, iz katerih smo nastali tudi mi.
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Podobno kot so v zgodovini na globalno stanje našega planeta vplivali izbruhi vulkanov, padci kometov in meteoritov ter gibanje tektonskih plošč, smo danes morda ljudje tisti dejavnik, po katerem bodo geologi prihodnosti označevali sedanje obdobje zgodovine planeta. Zanj se vse bolj uveljavlja izraz antropocen, kazal pa naj bi se tako v geoloških spremembah, nenavadnem obnašanju podnebja in morebitnem šestem množičnem izumiranju vrst. Da živimo v zares izjemnih časih, zdaj ni več vprašanje. Bolj na mestu je premislek, ali v prihodnost antropocena zreti s strahom ali upanjem. Dobrodošlico v antropocenu izrekamo v valovski oddaji Frekvenca X.
Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.
Poskusite si zapomniti naslednjih deset predmetov: mačka, mleko, zvezda, miza, zgradba, vrtnica, človek, stol, raketa, česen. Kako pa si zapomniti 3000 decimalk števila pi ali kart z enim samim uvidom? Se možgani spominskih rekorderjev razlikujejo od navadnih ali gre le za vztrajnost in dober spominski sistem? Si lahko zapomnimo karkoli in koliko želimo? O tem smo govorili s spominskimi rekorderji, šahistom in doktorjem psihologije.
Pogovor z Urošem Kuzmanom, ki je bil v času študija na Fakulteti za matematiko in fiziko med najbolj talentiranimi in delavnimi študenti v svoji generaciji. Danes je doktor matematike in stand-up komik, eden izmed piscev šal pri oddaji komercialne televizije, ki je tudi na slovenski humoristični sceni odprla žar sezono ter član Šaleškega študentskega okteta, ki je predlani posnel na youtubu precejkrat gledano Ubrano jamranje; skladbo z besedilom, spisanim na podlagi izrazov negodovanja Velenjčanov in Velenjčank oz. odgovorov na vprašanje, kaj vas v Velenju najbolj moti? Z Mitjo Pečkom sta se pogovarjala o matematičnih metodah pisanja šal.
Že dolgo vemo, da je Zemlja nastala iz snovi, ki so jo supernove bruhnile v prostor pred skoraj petimi milijardami let. Doslej ni bilo zabeleženo, ali je zvezdni prah sedal na Zemljo tudi pozneje. Zdaj vemo, da so nebo pred tremi milijoni let razsvetljevale spektakularne zvezdne eksplozije supernov v okolici Sonca, kakih 200 ali 300 tisoč let pozneje pa se je na Zemljo usedel tudi njihov radioaktivni železov prah. Kako je uspelo zaznati sledi bližnje eksplozije supernove in kaj pomeni odkritje, da nekateri atomi izvirajo iz zvezdnih eksplozij v Sončevi okolici, boste zvedeli v novi izdaji Frekvence X.
V Frekvenci X tokrat raziskujemo paralelne svetove in druga alternativna dojemanja realnosti. Spoznavamo različne metode preskakovanja iz vsakdanje zaznave v “vzporedne svetove” in ugotavljamo, da smo le toliko na trdnih tleh, kolikor jih fizično (ob)čutimo pod svojimi stopali. Že ob odsotnosti določenih tovrstnih dražljajev se nam namreč lahko odprejo vrata v svet nenavadnega, mističnega.
Zmaga umetne inteligence nad človekom v igri GO je prelomnica, ki se je bomo nostalgično spominjali, kot se spominjamo Jamesa Watta, bratov Wright ali prvega poslanega elektronskega sporočila. Človeka je premagala, ne da bi jo kdo naučil igrati go. Dobila je vpogled v ogromno odigranih iger, potem je nekaj časa igrala sama proti sebi in se naučila bolje od svetovnega prvaka. Tako hitrega napredka niso pričakovali vsaj še nekaj let. Stroji danes premorejo ogromno moč procesiranja, vse hitreje se učijo sami in človeka izpodrivajo na številnih področjih.
Bitje materinega srca je prvi zvok, ki ga sliši človek. Že milijone let nas z najrazličnejšimi zvoki zasipava narava. Vseskozi smo ustvarjali tudi svoje zvoke – od najbolj domačih frekvenc človeškega glasu, umetelnih glasbenih harmonij, do povsem sintetičnih trdih zvokov … in se vse skupaj naučili tudi zapisovati in shranjevati. »Skoraj vse o zvoku« je naslov nove razstave v Tehniškem muzeju v Bistri.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
So nagrade prestiž ali breme? Koliko posamezniku pomeni, da je za svoje delo nagrajen in kako zelo nagrada vpliva na njegovo nadaljnje delo? Je lahko nagrada pozitivna spodbuda za naprej ali je kdaj za posameznika tudi ovira, saj se po prejetju priznanja od njega pričakuje še več? Ker se evforija po smučarskih skokih v Planici še ni polegla, so nas tokrat zanimale športne nagrade, pa ne samo to. Spraševali smo se, kako stresno je tekmovati za stopničke, kako to občuti športnik in kako to pojasnjuje psiholog, v katerem starostnem obdobju najbolj cenimo nagrade oziroma kdaj si jih najbolj želimo?
Neveljaven email naslov