Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu.
Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument. Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.
V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu.
Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument. Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.
Azijski glasbeni trg iz leta v leto viša prihodke z naslova digitalnih in fizičnih glasbenih izdaj. Prav zato postaja vedno bolj zanimiv za različne profile glasbenih profesionalcev, ki si s prodorom na azijski trg obetajo nove odjemalce glasbe ter bolj pregleden poslovni model. Na dunajskem glasbenem festivalu Waves Vienna je nedavno potekala okrogla miza na temo uvoza evropske glasbe na azijski trg, pot do tega pa ni vedno najbolj enostavna. O svojih izkušnjah so govorili organizatorka turnej Alexandra Vivirschi, glasbeni založnik Dario Rot in glasbenik Miha Blažič – N’toko, Slovenca, ki sta svoje glasbene korenine pognala tudi na Japonskem.
Neveljaven email naslov