Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Položaj žensk v postkoronskem času: se vračamo nazaj?

12.08.2020


O tem, kako pandemija ogroža pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacije v družbi

Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekarke, akademske raziskovalke so tiste, ki jim kriza zaradi koronavirusa izstavlja najvišji račun. Tako kažejo tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti v zgodovini, pred poskusi ukinjanja že doseženih pravic in pred vsesplošnim nazadovanjem na področju zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov, kjer so izvedli raziskavo z naslovom Vzdušje v intimnopartnerskih odnosih in družinah v času karantene in povečane negotovosti in v kateri so analizirali 700 različnih zgodb, mnenj in stališč, pravi, da je družbena kriza, ki je nastopila zaradi pandemije, v največjem interesu tistim, ki zagovarjajo konservativne ideologije.

V času splošne negotovosti in strahu pred neznanim vidijo odlično priložnost za to, da poskušajo družbo vrniti k točno določenim vzorcem vedenja in življenja, ki so utemeljeni na patriarhatu in popolnoma normaliziranem seksizmu na vseh področjih naših življenj.

Na posledice prikritega potiskanja žensk v sfero zasebnosti, v sfero skrbi za otroke in družino in na resnične namere politik feminizacije dela od doma opozarja direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki poudarja, da je bila neenakost v družbi prisotna že pred epidemijo in da je za naše stanje kriv sistem, v katerem živimo. Obdobje krize je našo realnost le še bolj izpostavilo in poglobilo, pojasnjuje in dodaja, da so bile ženske pogosteje na čakanju na delo ravno zato, ker imajo nižje plače in ker se zaradi tega v družinah razvije pragmatična ekonomika glede tega, kdo bo prevzel skrb za otroke in neplačano gospodinjsko delo.

Na Inštitut 8. marec so se med karanteno obrnile številne različne ženske. Ena izmed njih je bila prodajalka v večji trgovski verigi, ki je za minimalno plačo delala številne nadure, imela od razkužila uničene roke, zaradi prevelike gneče ni smela na malico in ni dobila dodatka. Druga je bila samozaposlena mama, ki je izgubila projekte in ni imela denarja, da bi lahko zagotovila hrano svojemu otroku. Tretja je bila visoko izobražena, z dobro službo v javnem sektorju, ki je lahko delala od doma, zaradi česar ji dohodek ni izpadel, vendar se je poleg dela od doma ukvarjala še z nenadnim porastom gospodinjskega dela in skrbjo za otroka.

Več kot 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvenih in skrbstvenih poklicih je žensk, prav tako je več kot 65 odstotkov žensk zaposlenih v trgovskih storitvah, pa poudarja raziskovalka na filozofski fakulteti v Ljubljani in sodelavka spletnega portala spol.si Mirna Berberović.

Gre za ženske, ki so delale v prvih bojnih linijah, niso bile primerno zaščitene in za svoje delo niso prejele ustreznega plačila.

Sogovornice so opozorile tudi na veliko problematiko normalizacije in porasta nasilja v družini; nasilja nad ženskami in otroki, ki je v naši družbi še vedno ena izmed najbolj kršenih človekovih pravic. Opozorile so tudi na politične namere o ukinjanju reproduktivnih pravic in na utrjevanje škodljivih spolnih stereotipov, ki nas kot družbo vračajo v čase, ko osebna avtonomija žensk ni bila samoumevna. Opozorile pa so tudi na spregledan problem vseh velikokrat povsem nevidnih in najranljivejših članov naše družbe, otrok, ki nimajo enakih možnosti, ki živijo v revščini, socialni izolaciji in ki jih je sistem med karanteno povsem spregledal.


Glasovi svetov

1075 epizod


V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.

Položaj žensk v postkoronskem času: se vračamo nazaj?

12.08.2020


O tem, kako pandemija ogroža pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacije v družbi

Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekarke, akademske raziskovalke so tiste, ki jim kriza zaradi koronavirusa izstavlja najvišji račun. Tako kažejo tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti v zgodovini, pred poskusi ukinjanja že doseženih pravic in pred vsesplošnim nazadovanjem na področju zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov, kjer so izvedli raziskavo z naslovom Vzdušje v intimnopartnerskih odnosih in družinah v času karantene in povečane negotovosti in v kateri so analizirali 700 različnih zgodb, mnenj in stališč, pravi, da je družbena kriza, ki je nastopila zaradi pandemije, v največjem interesu tistim, ki zagovarjajo konservativne ideologije.

V času splošne negotovosti in strahu pred neznanim vidijo odlično priložnost za to, da poskušajo družbo vrniti k točno določenim vzorcem vedenja in življenja, ki so utemeljeni na patriarhatu in popolnoma normaliziranem seksizmu na vseh področjih naših življenj.

Na posledice prikritega potiskanja žensk v sfero zasebnosti, v sfero skrbi za otroke in družino in na resnične namere politik feminizacije dela od doma opozarja direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki poudarja, da je bila neenakost v družbi prisotna že pred epidemijo in da je za naše stanje kriv sistem, v katerem živimo. Obdobje krize je našo realnost le še bolj izpostavilo in poglobilo, pojasnjuje in dodaja, da so bile ženske pogosteje na čakanju na delo ravno zato, ker imajo nižje plače in ker se zaradi tega v družinah razvije pragmatična ekonomika glede tega, kdo bo prevzel skrb za otroke in neplačano gospodinjsko delo.

Na Inštitut 8. marec so se med karanteno obrnile številne različne ženske. Ena izmed njih je bila prodajalka v večji trgovski verigi, ki je za minimalno plačo delala številne nadure, imela od razkužila uničene roke, zaradi prevelike gneče ni smela na malico in ni dobila dodatka. Druga je bila samozaposlena mama, ki je izgubila projekte in ni imela denarja, da bi lahko zagotovila hrano svojemu otroku. Tretja je bila visoko izobražena, z dobro službo v javnem sektorju, ki je lahko delala od doma, zaradi česar ji dohodek ni izpadel, vendar se je poleg dela od doma ukvarjala še z nenadnim porastom gospodinjskega dela in skrbjo za otroka.

Več kot 80 odstotkov zaposlenih v zdravstvenih in skrbstvenih poklicih je žensk, prav tako je več kot 65 odstotkov žensk zaposlenih v trgovskih storitvah, pa poudarja raziskovalka na filozofski fakulteti v Ljubljani in sodelavka spletnega portala spol.si Mirna Berberović.

Gre za ženske, ki so delale v prvih bojnih linijah, niso bile primerno zaščitene in za svoje delo niso prejele ustreznega plačila.

Sogovornice so opozorile tudi na veliko problematiko normalizacije in porasta nasilja v družini; nasilja nad ženskami in otroki, ki je v naši družbi še vedno ena izmed najbolj kršenih človekovih pravic. Opozorile so tudi na politične namere o ukinjanju reproduktivnih pravic in na utrjevanje škodljivih spolnih stereotipov, ki nas kot družbo vračajo v čase, ko osebna avtonomija žensk ni bila samoumevna. Opozorile pa so tudi na spregledan problem vseh velikokrat povsem nevidnih in najranljivejših članov naše družbe, otrok, ki nimajo enakih možnosti, ki živijo v revščini, socialni izolaciji in ki jih je sistem med karanteno povsem spregledal.


05.10.2022

Rastko Močnik: Ne fašizem, danes je na pohodu avtoritarni etatizem

So desničarski voditelji, ki na različnih koncih sveta danes zasledujejo avtoritarne politike, res fašisti, kakor jim očitajo na levici, ali pa se njihova ideologija vendar pomembno loči od tiste iz 30. let 20. stoletja?


28.09.2022

Moč in senzibilnost pogleda svetovno priznanih fotografinj

Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan in nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, pogled na svet. Ali kot je zapisala znamenita Susan Sontag, »fotografije nas učijo novega vizualnega koda, s tem pa spreminjajo in širijo naše pojme o tem, kaj je vredno pogleda in kaj imamo pravico gledati«. Vsaka fotografija ima v sebi sporočilno vrednost in tokrat nas bo zanimalo, kaj nam s svojimi fotografskimi deli sporočajo oziroma so poskušale sporočiti ene najbolj znanih svetovnih fotografinj. V svetu fotografije, ki je še vedno pretežno moški poklic je kar nekaj žensk, fotografinj, ki sodijo v sam svetovni vrh fotografske umetnosti, tudi reportažne. Kako so gledale na svet, v čem se njihov pogled razlikuje od moških kolegov? Mnoge med njimi so bile izrazite humanistke, socialno občutljive, zelo samosvoje in zavezane svobodi, predvsem kreativni, pa vendar – kje so se morale ukloniti, vliti v stereotipni kalup patriarhalnemu modusu operandi, ki še vedno vlada svetu? "Fotoaparat je instrument, ki nas uči, kako videti življenje brez aparata" je nekoč izjavila Dorothea Lang, ameriška fotografinja, ki je zaslovela s svojo znamenito serijo fotografij migrantske matere, družine, posnete v času velike gospodarske krize. Fotografinja Letizia Battaglia, tudi ena najvidnejših intelektualk naše dobe, pa je s fotoaparatom v roki pripovedovala ne le zgodbo Sicilije in cosa nostre, temveč vse Italije. Za debato o znamenitih velikih ženskah pretekle in sodobne fotografije je avtorica oddaje in voditeljica Liana Buršič gostila dr. Marijo Skočir, višjo kustosinja, vodjo alerije Jakopič in galerije Vžigalica ter Manco Juvan, mednarodno priznano fotografinja, fotoreporterko.


21.09.2022

Globalizacija: od vzpona kapitalizma do danes

V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.


14.09.2022

Stečki, pomniki versko in etnično raznolikih družb s perspektive političnih in nacionalističnih zlorab sedanjosti

Stečki, nagrobni spomeniki, kamni, za katere je nekdaj veljalo, da so del pogrebne kulture bogomilov, v resnici pripadajo zelo mešani tradiciji kulturno, etnično in versko zelo pestri in pluralni družbi, ki je živela na področju zahodnega Balkana od 12. do 16. stoletja, predvsem na ozemlju Bosne in Hercegovine. Poleg tega, da ta fenomen, ki v tistem obdobju težko najde par kje drugje v Evropi, prepleta različna izročila, je veliko raznolikosti tudi v podobah nagrobnikov. Strokovnjaki različnih področji, zgodovinarji, arheologi, krajinarji, umetnostni zgodovinarji, geologi in drugi, ugotavljajo tudi širino in prepletenost »estetskega izražanja, pisave in jezikov«, kot so zapisali sodelujoči v mednarodnem projektu Dežela stečkov: multikulturna družbena slika srednjeveške Hercegovine, v katerega so vključeni tudi raziskovalci z ZRC SAZU v Ljubljani. Magda Tušar se je že za oddajo Kulturni fokus na daljavo pogovarjala z dr. Sašo Čaval, arheologinjo, ki projekt tudi vodi, (med drugim aktivno deluje na Univerzi v Stanfordu iz San Francisca) in z dr. Lucijo Grahek, arheologinjo z ZRC SAZU, ki je bila gostja v studiu. Dr. Monika Milosavljevič, tudi arheologinja, ki sodeluje pri raziskavah na terenu, sicer pa deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu, pa v zvezi s presenečenji, da je v določenih srednjeveških obdobjih na Balkanu vladala tako raznovrstnost kot homogenost različnih kulturnih skupin, pravi, da bi morali fokus preteklosti in sedanjosti videti v socialnem življenju, namesto da podlegamo nacionalističinim in političnim zlorabam. Tudi antropološka in arheološka znanost sta bili nekdaj dekli ideoloških potreb. Še pred desetletji so v teh skupnostih nastajale prikrite rasistične ideologije ...


07.09.2022

Pogovarjajmo se o užitku

4. septembra smo obeležili svetovni dan spolnega zdravja, ki je pod sloganom »Let's talk pleasure« oziroma "Pogovarjajmo se o užitku" poudaril pomen užitka za seksualno dobrobit vsake osebe. Svetovna zdravstvena organizacija je izpostavila, da na spolno zdravje vpliva kakovost, varnost in spoštovanje v vseh vrstah odnosov – najprej do samega sebe, do drugih posameznic in posameznikov, v družinah, med prijatelji in nenazadnje v družbi, v kateri živimo. Spolne in seksualne norme pomembno vplivajo na naše izkušnje, zato je za spolno zdravje izjemno pomembno spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Eden največjih tabujev v sodobni digitalizirani in seksualnlizirani družbi je presenetljivo še vedno pogovor o spolnosti, telesu, čustvih, užitku. To naslavlja razstava Približevanja, ki sta jo na povabilo kustosinje Irene Čerčnik v Centru sodobnih umetnosti Celje v Galeriji Račka pripravili umetnici Mojca Senegačnik in Andreja Džakušič. Raziskovali sta željo in užitek onkraj družbenih predsodkov, pričakovanj in normativov, ustvarili prostor približevanja drugemu in drugačnemu ter deljenja pisane palete izkušenj, ki segajo v različna življenjska obdobja in situacije. Z umetnicama smo se pogovarjali za tokratno oddajo Glasovi svetov, vabimo vas v našo družbo.


31.08.2022

Vloga in vpliv digitalnih podob v globalnem kapitalizmu

V množici digitalnih vsebin je vse težje uzreti širšo sliko.


24.08.2022

Spremembe evropskih pokojninskih sistemov od konca hladne vojne

Skrb za ostarele člane skupnosti je pri človeštvu seveda prisotna že od nekdaj. In vendar se načini, kako družbe poskrbijo za tiste, ki zaradi svoje starosti ne morejo več delati, skozi zgodovino močno spreminjajo. V tem smislu verjetno lahko rečemo, da je enega največjih pretresov v evropski socialni zgodovini povzročila intenzivna industrializacija od 19. stoletja naprej, zaradi katere so se množice ostarelih delavcev – ki so s selitvijo v mesta izgubile zaščito lokalnih družinskih ali vaških skupnosti – v starosti ostajale dobesedno na cesti, skrb za ta pereč socialni problem pa je vse bolj postajal vprašanje države in ne ožje skupnosti vsakega posameznika. No, če se je po vrsti poskusov uvedbe nekakšnih pokojninskih zavarovanj – ki pa dolgo niso vključevala vseh delavcev – zdelo, da je po drugi svetovni vojni vzpostavljeni univerzalni pokojninski sistem dokončno rešil vprašanje, kako ostarelim omogočiti dostojno življenje tudi v moderni industrializirani družbi, pa se je v zadnjih desetletjih pokazalo, da nas tudi ta pokojninski model ne bo spremljal večno. O tem, s kakšnimi težavami se evropski pokojninski sistemi v luči spremenjenih demografskih in ekonomskih razmer srečujejo v času od konca hladne vojne, zakaj so nacionalne države na področju socialnih politik v tem času vedno več moči prepustile zunanjim, nadnacionalnim institucijam ter kakšne pokojninske modele so te institucije narekovale v različnih obdobjih, bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili s poznavalcev evropskih socialnih politik dr. Igorjem Guardiancichem, asistentom na oddelku za politične vede, pravo in mednarodne odnose na Univerzi v Padovi. Foto: Pixabay


17.08.2022

Helmut Newton: fotograf, ki še vedno buri duhove s svojo vizionarsko (pre)drznostjo

"Slab okus je mnogo bolj vzemirljiv od dobrega" Ta v otroštvu plah deček iz premožne berlinske judovske družine, si je svoj prvi fotoaparat kupil z žepnino pri dvanajstih letih in njegova prva fotografija je bila - radijski stolp. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli za Helmuta Newtona - fotografskega voajerja, ki je bil barvno slep in je zelo redko delal v studiu, raje je fotografiral v hotelih, bazenih in seveda na ulicah. Zaslovel je s provokativnimi in subverzivnimi fotografijami žensk, ki še danes burijo duhove in razdvajajo, češ - je bil zgolj seksist in mizoginist ali je ženske oboževal in s svojimi fotografijami le nastavljal ogledalo mizogini družbi? Interpretacije so seveda različne in tokrat bosta svoje videnje tega nedvomno velikega mojstra modne fotografije, njegovega življenja ter dela, podala Barbara Čeferin, fotografinja in lastnica ter vodja prve zasebne galerije specializirane za umetniško/avtorsko fotografijo pri nas - Galerija Fotografija in Fulvio Grisoni, priznani modni fotograf, ki je s Helmutom Newtonom tudi osebno sodeloval. V pogovoru z avtorico oddaje Liano Buršič


10.08.2022

"Družina ni nekaj danega in naravnega"

V tokratni oddaji Glasovi svetov boste slišali pogovor o zgodovini družine, o mitih in stereotipih, o liberalizaciji in hkratnemu vračanju nazadnjaških pogledov na družinske skupnosti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila redno profesorico dr. Darjo Zaviršek.


03.08.2022

Trst, Dunaj na morju

Kako se v tipičnih jedeh, pod katerimi se šibijo tržaške mize, izraža nostalgija, ki jo mesto v zalivu danes goji do habsburškega imperija?


27.07.2022

Se kapitalizem preobraža v tehnofevdalizem?

»Ne živimo več v kapitalizmu, ampak v tehnofevdalizmu.« Tako se glasi teza nekaterih ekonomistov, ki skušajo pojasniti spremembe v svetu, v katerem ima zgolj peščica izjemno bogatih posameznikov – med drugimi lastniki gigantskih digitalnih podjetij, kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft in Meta oz. Facebook – v rokah ne le skorajda nepredstavljivo ekonomsko, ampak tudi vedno večjo politično in družbeno moč. Toda kako smiselna je pravzaprav primerjava današnjega družbeno-gospodarskega ustroja s srednjeveškim fevdalizmom? Ali se kapitalizem, kakršnega smo poznali, skozi neznansko koncentracijo gospodarske in družbene moči ter vso tehnologijo, ki omogoča doslej nepredstavljiv nadzor nad obnašanjem posameznikov, res tako zelo spreminja, da zanj potrebujemo novo besedo ali pa lahko vse to mirno razumemo tudi v kontekstu kapitalizma? In nenazadnje: kaj – če ne ponovna fevdalizacija – sploh je bistvo sprememb, ki smo jim priča? O tovrstnih vprašanjih bomo razmišljali s tokratnimi gosti, predavateljem na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Primožem Krašovcem, filozofom dr. Alešem Mendiževcem ter ekonomistom, strokovnim sodelavcem na ljubljanski Ekonomski fakulteti Igorjem Feketijo, ki za začetek takole razlaga sam izvor izraza tehnofevdalizem v ekonomski vedi. Oddajo, ki ste jo v preteklosti že lahko slišali v Intelekti na Prvem, je pripravila Alja Zore.


20.07.2022

Maja Prijatelj Videmšek: Pred tako mogočnimi živalmi se počutiš ponižnega in hkrati krivega

Reševanje severnega belega nosoroga, vrste na robu izumrtja


13.07.2022

Femicid je družbeni problem

Femicidi niso osamljeni primeri družinske drame, ampak umori žensk, inter, nebinarnih ali trans oseb zaradi njihovega spola ali spolne identitete. Za tem leži celoten sistem patriarhalnega nasilja, kar moramo ozavestiti v širšem javnem prostoru. Femicid ni zasebni problem, ampak družbeni in ga je kot takega treba naslavljati, so zapisali pri Društvu SOS, po umoru ženske, ki je nedavno ponovno pretresel slovensko javnost. O nasilju nad ženskami kot družbenem problemu smo se pogovarjali z dr. Jasno Podreka, raziskovalko in predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, prostovoljko Društva SOS telefon.


06.07.2022

Disciplinizacija humorja - ali se še smemo smejati smešnemu?

V tokratnih Glasovih svetov se bomo posvetili disciplinizaciji humorja in temu, kaj je smešno. Oddajo, ki jo je pripravila Liana Buršič, ste v preteklosti že lahko slišali v Intelekti na Prvem.


29.06.2022

Razumeti inflacijo, repriza

Repriza oddaje, v kateri smo z ekonomistom dr. Bogomirjem Kovačem še pred izbruhom vojne v Ukrajini govorili o gospodarskih, psiholoških, družbenih in geopolitičnih vzrokih rasti cen


22.06.2022

Ali se dragocene Partenonske skulpture po dveh stoletjih vračajo domov?

Potem ko je na začetku meseca Italija Grčiji vrnila dragocen del marmornatega friza iz slovitega Partenona na atenski Akropoli, so zdaj oči uprte v Združeno kraljestvo in v Britanski muzej. Ta namreč že več kot dvesto let hrani vrsto neprecenljivih partenonskih skulptur. Kaj se bo zgodilo z njimi? Kdo je njihov lastnik? Kdo je bil lord Elgin, ki jih je na začetku 19. stoletja iz Grčije prepeljal v London? Iztok Konc in arheolog prof. Božidar Slapšak. Foto: Andrew Dunn, cc


15.06.2022

Spider festival

15. junij je dan, ko se prične festival Spider. Gre za festival radikalnih teles, ki odpira možnost intenzivnega kritičnega obravnavanja kompleksnega kulturnopolitičnega ozračja, družbenih trenj in paradoksov, sodobnih tabujev in najbolj perečih tem – skozi umetniški izraz. Sodobne umetniške plesne in performativne prakse in veriga poglobljenih pogovorov, če na kratko povzamemo festival. V studiu gostimo dve izjemni ženski, večkrat nagrajeni umetnici. Dr. Baro Kolenc, filozofinjo in umetnico na področju uprizoritvenih umetnosti, osebo, ki bdi nad pogovornim delom festivala in ambasadorko festivala Lejo Jurišić, plesalko, koreografinjo, performerko.


08.06.2022

Epidemija izgorelosti žensk

Deloittovo novo poročilo Women @ Work 2022: A Global Outlook ugotavlja, da epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo še naprej zavirata napredek pri podpori zaposlenim ženskam. V raziskavi je 53 % žensk povedalo, da so pod večjim stresom kot lani, in skoraj polovica jih navaja, da so izgorele. O problematiki izgorelosti žensk smo se pogovarjali z magistrico Barbaro Žibret Kralj, odgovorno partnerico družbe Deloitte za Slovenijo, ki jo je pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.


01.06.2022

Mehiške avanture naivnega Habsburžana

Kako je Maksimilijan, mlajši brat Franca Jožefa, postal mehiški cesar v službi francoskih interesov? In zakaj je njegova srednjeameriška pustolovščina bolj, kakor si mislimo, vplivala na slovensko zgodovino? - Odgovor iščemo v pogovoru z zgodovinarjem, dr. Gregorjem Antoličičem, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, ki je pred nedavnim pri Cankarjevi založbi objavil knjigo Maksimilijan : cesar po Napoleonovi milosti, intrigantno biografsko študijo o tem visokem, a nesrečnem sinu habsburške dinastije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: mehiška delegacija Maksimilijanu ponuja krono med obiskom Miramara l. 1863 (Wikipedia, javna last)


25.05.2022

Participativni proračun krepi zaupanje v demokratični proces

Smo v supervolilnem letu, v katerem bodo novembra tudi lokalne volitve. Volivke in volivci bodo izbirali ljudi, ki bodo v prihodnjem mandatu sprejemali odločitve na lokalnem nivoju. Ni pa nujno, da se z volitvami konča sodelovanje pri sprejemanju odločitev v občini, krajevni ali mestni četrti. Participativni proračun je mehanizem, ki omogoča, da ljudje predlagajo, za katere projekte porabiti del javnih sredstev. Kako ta mehanizem deluje, kako se izvaja, kaj so prednosti in kje se zatika? To nam je razložila Maja Cimerman z Inštituta Danes je nov dan, ki med drugim oblikuje različna orodja za krepitev sodelovanja in demokratičnega odločanja.


Stran 6 od 54
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov