Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O pojmu družine, mitih in stereotipih, liberalizaciji družine in hkratnemu vračanju nazadnjaških pogledov
Beseda družina je v človeškem besednjaku najbrž najbolj pogosto uporabljena beseda, a vendar imamo o vprašanju družin različni ljudje različna mnenja. Tako v uvodu v knjigo z naslovom Družinski pojmovnik, zapiše red. prof. na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, sociologinja in avtorica številnih znanstvenih del, dr. Darja Zaviršek, gostja tokratne oddaje Glasovi svetov. Družin je toliko kolikor je človeških skupnosti, poudarja prof. dr. Darja Zaviršek, poznamo razširjene družine, enostarševske družine, mavrične in hibridne družine, pa združene družine, nekatere družine so dolgotrajne in druge začasne, v nekaterih družinah so starši in otroci biološko povezani, spet v drugih si ne delijo krvnih vezi itd. V zadnjih dvesto letih je, zaradi boljše ekonomske situacije, zaradi izboljšanja pravic žensk in odnosa do otrok, ki so postali subjekti pravic, prišlo do velike liberalizacije na področju družinskega življenja. Kljub temu pa se okoli družin še vedno ustvarjajo številni miti; na primer mit o tem, da je edina dobra in prava družina heteroseksualna - oče, mati in otrok. Na regulacijo družin pa vplivajo tudi različne ideologije in politike. Nadzor nad demografskimi trendi, t.i. populacijska demografska politika, trenutno so na udaru predvsem postsocialistične države, se med drugim kaže tudi v pojavljanju tendenc po omejevanju pravic žensk in otrok. Če je na eni strani prišlo do večje demokratizacije družine, se po drugi strani vračajo, tudi v slovenskem prostoru, miti o naravnem materinstvu in prirojenem materinskem nagonu, pa konzervativni nasveti o avtoritarni vzgoji ter načinih podrejanja otrok. Prof. dr. Darja Zaviršek je zelo kritična do tovrstnih škodljivih poskusov retradicionalizacije družbe, ki izrinja ženske iz trga dela ter krepi neenakost in opozarja na posledice kot tudi na dejstvo, da družina že zdaj v mnogih primerih ni varno, ljubeče zavetje, temveč prostor nasilja in okrutnosti. V oddaji pa gostja spregovori tudi o tem, kakšna je trenutno situacija v Sloveniji, kako demokratične so slovenske družine, kako daleč smo kot družba, da bi dosegli višje etične standarde ter kaj so zares odločilne komponente, ki delajo dobro družino.
1079 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
O pojmu družine, mitih in stereotipih, liberalizaciji družine in hkratnemu vračanju nazadnjaških pogledov
Beseda družina je v človeškem besednjaku najbrž najbolj pogosto uporabljena beseda, a vendar imamo o vprašanju družin različni ljudje različna mnenja. Tako v uvodu v knjigo z naslovom Družinski pojmovnik, zapiše red. prof. na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, sociologinja in avtorica številnih znanstvenih del, dr. Darja Zaviršek, gostja tokratne oddaje Glasovi svetov. Družin je toliko kolikor je človeških skupnosti, poudarja prof. dr. Darja Zaviršek, poznamo razširjene družine, enostarševske družine, mavrične in hibridne družine, pa združene družine, nekatere družine so dolgotrajne in druge začasne, v nekaterih družinah so starši in otroci biološko povezani, spet v drugih si ne delijo krvnih vezi itd. V zadnjih dvesto letih je, zaradi boljše ekonomske situacije, zaradi izboljšanja pravic žensk in odnosa do otrok, ki so postali subjekti pravic, prišlo do velike liberalizacije na področju družinskega življenja. Kljub temu pa se okoli družin še vedno ustvarjajo številni miti; na primer mit o tem, da je edina dobra in prava družina heteroseksualna - oče, mati in otrok. Na regulacijo družin pa vplivajo tudi različne ideologije in politike. Nadzor nad demografskimi trendi, t.i. populacijska demografska politika, trenutno so na udaru predvsem postsocialistične države, se med drugim kaže tudi v pojavljanju tendenc po omejevanju pravic žensk in otrok. Če je na eni strani prišlo do večje demokratizacije družine, se po drugi strani vračajo, tudi v slovenskem prostoru, miti o naravnem materinstvu in prirojenem materinskem nagonu, pa konzervativni nasveti o avtoritarni vzgoji ter načinih podrejanja otrok. Prof. dr. Darja Zaviršek je zelo kritična do tovrstnih škodljivih poskusov retradicionalizacije družbe, ki izrinja ženske iz trga dela ter krepi neenakost in opozarja na posledice kot tudi na dejstvo, da družina že zdaj v mnogih primerih ni varno, ljubeče zavetje, temveč prostor nasilja in okrutnosti. V oddaji pa gostja spregovori tudi o tem, kakšna je trenutno situacija v Sloveniji, kako demokratične so slovenske družine, kako daleč smo kot družba, da bi dosegli višje etične standarde ter kaj so zares odločilne komponente, ki delajo dobro družino.
Munchov muzej v Oslu hrani bogato zapuščino slikarja in grafika, ki je ob dramatiku Henriku Ibsenu zagotovo eden najznamenitejših norveških umetnikov. Edvard Munch je bil slabega zdravja, imel je finančne težave in v umetniških krogih je sprva doživljal močno nasprotovanje, vendar je v zgodovini umetnosti pustil pomemben pečat. Njegova ekspresionistična dela oznanjajo začetek moderne umetnosti. V Munchovem muzeju je trenutno na ogled razstava del na papirju. Predstavlja ključno delo, kot je na primer Krik, pa tudi manj znane risbe iz mladosti in karikaturne grafike, ki so prav tako zanimive in mikavne. Prvič so razstavili tudi 170 Munchovih skicirk, ki so jih tudi digitalizirali.
V Sloveniji smo do danes našli štiri meteorite. Kot zadnji se je tej zbirki, ki strokovnjakom ponuja neprecenljiv vpogled v nastanek našega osončja, pridružil meteorit Jezersko, ki ga je pohodnik pred 21 leti našel v bližini Češke koče, šele lani pa je prišel v roke geologom. Kaj vse nam o zgodovini našega osončja povejo meteoriti in kakšno nevarnost za zemljo predstavljajo vesoljski kamni, smo se pogovarjali z geologom Bojanom Ambrožičem. Foto: Bojan Ambrožič
V času ekonomske in politične krize se zdita humanistika in družboslovje nekaj popolnoma nekoristnega, neproduktivnega, nepotrebnega in zato najlažje pogrešljiva. Tudi v Sloveniji v zadnjem času zaznavamo podcenjevalni odnos do humanistike in družboslovja. O tem kakšne bodo morebitne posledice takšnega razmišljanja, zakaj sta družboslovje in humanistika nujno potrebna pri iskanju alternative in izhoda iz krize, pri iskanju novih paradigem, zakaj sta nujna za ohranjanje demokratičnosti neke družbe in kakšna bo cena zapostavljanja družbenih ved – o vsem tem bomo spregovorili v oddaji Glasovi svetov. Svoje razmišljanje bodo predstavili dr. Dean Komel iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Lenart Škof ter dr. Tomaž Grušovnik iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Oddajo pripravlja Martina Černe.
Praznovanje božiča in novega leta ima na Slovenskem večstoletno tradicijo. Danes se praznovanje na podeželju nekoliko razlikuje od praznovanj v mestih, zato v oddaji praznični utrip v Trstu, Ljubljani in Celovcu predstavljajo različni sogovorniki, Štefan Merkač, Pavel Zablatnik, Edi Kraus, Petra Stušek in dr. Urša Šivic.
Zgodovina filozofije nam razkriva različne metode filozofiranja. Prevladuje pa delitev na t.i. kontinentalno in analitično filozofijo, med katerima se zdi, da zija skoraj nepremostljiv prepad. Hkrati pa obe gibanji delita navdušenje modernizma, ki se je želel otresti zgodovinske navlake. O tem ali gre pri kontinentalni filozofiji za sporen koncept, ki zareže v osrčje identitete filozofije in o tem ali lahko filozofija spremeni svet v času krize, bomo govorili v oddaji Glasovi svetov. Svoja razmišljanja je predstavil dr. Rok Benčin iz Filozofskega inštituta. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Tla so poleg zraka in vode nepogrešljiv naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Omogočajo rast rastlin, s tem pa tudi obstoj živali in na koncu verige - človeka. Čistijo padavinske vode, omogočajo kroženje ogljika in izvajajo vrsto ekosistemskih storitev in funkcij, da okolje sploh lahko deluje. V prihodnjih desetletjih bo potrebnih kar 70 odstotkov več hrane, da bomo lahko prehranili čedalje večjo populacijo. Velike države sveta, med njimi najizraziteje Kitajska, strateško kupujejo rodovitno zemljo tudi v Afriki in Avstraliji. 5. december je svetovni dan tal, a ta so za ljudi še vedno samoumevna, neznana in prezrta. Gosta v oddaji sta dr. Borut Vrščaj in dr. Tomaž Kralj.
O življenju in spolnosti moških, ki so okuženi z virusom HIV. Področje je raziskal dr. Aleš Lamut z Inštituta za varovanje zdravja.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Pomanjkanje hrane zaradi povečevanja števila prebivalstva je resna grožnja planetu in zato se postavlja tudi vprašanje, kaj bo hrana prihodnosti. Znanstveniki iščejo alternative in obujajo tradicijo. Nekateri vidijo velike možnosti v užitnih žuželkah. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO je objavila seznam več kot 1900 užitnih primerkov, raziskave uporabe insektov v prehrani pa podpira tudi Evropska unija. Dobri dve milijardi Zemljanov redno je kobilice, pajke, sršene in mravlje. Bi koncept entomofagije – uživanje insektov v obliki hrane lahko sprejeli tudi drugi ali pa je odpor predvsem zahodnega sveta prevelik? Sogovorniki Barbare Belehar Drnovšek so nizozemski entomolog prof. dr. Arnold van Huis, biologa prof.dr. Peter Raspor in dr. Tomi Trilar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Neveljaven email naslov