Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
"V Erevanu je predel mesta, ki ga zaradi revnih četrti imenujejo Bangladeš"
Tilen Levin v armenski prestolnici živi zadnji dve leti: “Armenski jezik je precej zahteven jezik, z nekaterimi glasovi imam precej težav. Pisava je popolnoma drugačna, ima 39 znakov, berem še ne, znam pa napisat nekaj imen.”
“Bari luis” je v armenščini dobro jutro, pravi Tilen Levin. @anjahlaca pa: “Kot Lewis Hamilton, to si bom pa zapomnila.” #GlobalnaVas
— Val 202 (@Val202) October 29, 2015
V službi govori angleško, ker je zaposlen v ameriškem podjetju, doma govorijo angleško, pravi, da se bo armensko učil skupaj s sinom, ki je star 9 mesecev.
Lonely Planet armensko prestolnico opisuje kot mesto na počitnicah. Tilen Levin o svojem urniku: “Začnemo med 9. in 10. uro, zato tudi domov pridem šele zvečer ob osmih ali devetih. Nisem dobil občutka, da je Erevan počitniško mesto. Center je sicer vedno poln, ampak saj je tudi center Ljubljane.”
Mesto se v zadnjih letih razvija tudi turistično, veliko je Evropejcev, Rusov, vsako leto ga preplavijo trupe Irancev, ki se v Erevanu sprostijo in zabavajo.
“Gre za predel mesta, ki ga imenujejo Bangladeš zaradi revnih četrti. Sodelavci so mi rekli, naj ga ne zamenjam z državo.”
Lepši predel armenske prestolnice se imenuje Kaskade, tam stoji stalna razstava velikih skulptur: “To enostavno morate videti v živo, ne samo podnevi, tudi ponoči.”
V Erevanu se ogromno gradi, nove stavbe niso več podobne starim: “Sicer so pa mladi tukaj tisti, ki so popolnoma moderni. Če primerjam z Ljubljano, v Erevanu je v centru precej več trgovin. Mladi utirajo pot modernemu Erevanu.”
Na lestvici pomembnosti so visoko tudi družinska praznovanja, prazniki, poroka … V samem Erevanu je ogromno restavracij, ki so specializirane samo za poroke, sprejmejo lahko stotine gostov.
“To, da novo leto praznujemo 10 dni ni nič posebnega. In dan za dnem se gre k drugi družini. Na začetku je bil kar šok, 10 dni hoditi k drugi družini in praznovati, kot da se je novo leto ravnokar zgodilo.”
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
"V Erevanu je predel mesta, ki ga zaradi revnih četrti imenujejo Bangladeš"
Tilen Levin v armenski prestolnici živi zadnji dve leti: “Armenski jezik je precej zahteven jezik, z nekaterimi glasovi imam precej težav. Pisava je popolnoma drugačna, ima 39 znakov, berem še ne, znam pa napisat nekaj imen.”
“Bari luis” je v armenščini dobro jutro, pravi Tilen Levin. @anjahlaca pa: “Kot Lewis Hamilton, to si bom pa zapomnila.” #GlobalnaVas
— Val 202 (@Val202) October 29, 2015
V službi govori angleško, ker je zaposlen v ameriškem podjetju, doma govorijo angleško, pravi, da se bo armensko učil skupaj s sinom, ki je star 9 mesecev.
Lonely Planet armensko prestolnico opisuje kot mesto na počitnicah. Tilen Levin o svojem urniku: “Začnemo med 9. in 10. uro, zato tudi domov pridem šele zvečer ob osmih ali devetih. Nisem dobil občutka, da je Erevan počitniško mesto. Center je sicer vedno poln, ampak saj je tudi center Ljubljane.”
Mesto se v zadnjih letih razvija tudi turistično, veliko je Evropejcev, Rusov, vsako leto ga preplavijo trupe Irancev, ki se v Erevanu sprostijo in zabavajo.
“Gre za predel mesta, ki ga imenujejo Bangladeš zaradi revnih četrti. Sodelavci so mi rekli, naj ga ne zamenjam z državo.”
Lepši predel armenske prestolnice se imenuje Kaskade, tam stoji stalna razstava velikih skulptur: “To enostavno morate videti v živo, ne samo podnevi, tudi ponoči.”
V Erevanu se ogromno gradi, nove stavbe niso več podobne starim: “Sicer so pa mladi tukaj tisti, ki so popolnoma moderni. Če primerjam z Ljubljano, v Erevanu je v centru precej več trgovin. Mladi utirajo pot modernemu Erevanu.”
Na lestvici pomembnosti so visoko tudi družinska praznovanja, prazniki, poroka … V samem Erevanu je ogromno restavracij, ki so specializirane samo za poroke, sprejmejo lahko stotine gostov.
“To, da novo leto praznujemo 10 dni ni nič posebnega. In dan za dnem se gre k drugi družini. Na začetku je bil kar šok, 10 dni hoditi k drugi družini in praznovati, kot da se je novo leto ravnokar zgodilo.”
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.
S prijateljem sta se tako pred nekaj leti v iskanju novih izzivov in močno željo po uspehu podala na pot do zvezd. Kot primerno izstrelišče v vesolje, ki ga krasijo zvezde svetovne estrade, odete v oblačila najmočnejših blagovnih znamk, sta izbrala London. Tam se je Jožef pogovarjal z velikimi imeni šovbiznisa, kot so Robert De Niro, Adriana Lima, Sophie Turner, David Schwimmer in Naomi Campbell. Slednja ga je samo s svojo prezenco in par besedami tako navdušila, da je pozneje spisal knjigo s protagonistko, katere osebnost temelji na njeni, za “Rossa iz Prijateljev” pa pravi, da je eden najbolj pristnih in priljudnih zvezdnikov, kar jih lahko spoznaš.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.
Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje. Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi tam so zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi se pa tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Magistra arabskih študij je v Kairu spoznala moža Mustafo. Nekaj let sta preživela v Londonu, nato pa se zaradi boljše kakovosti življenja v Sloveniji preselila nazaj v njeno rojstno vas.
Samo v obdobju študija je zamenjala sedem naslovov; izkušnje je nabirala na Finskem, Danskem, v Avstriji, Španiji (in Kataloniji) ter v Braziliji. Zadnjih nekaj let pa kot podjetnica v vinarskem turizmu dela na rodnem Dolenjskem. Ugotavlja, da lokalno okolje v večini primerov ne prepoznava vrednosti v tujini izobraženih “povratnikov”.
V novem nadaljevanju serije globalnih povratnikov gostuje zelo izkušena zdomka, ki je večino zdomskih dni preživela v Indoneziji. Polona Lupinšek je med drugim živela na Baliju ter študirala potisk na svilo, ki se imenuje batik. Po vrnitvi v domovino zime preživlja na Rogli, preostali del leta pa ob Soči.
Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.
Poročila sta se v Sloveniji, potem pa kar hitro preselila v Orlando na Floridi. Mojca si je poiskala novo službo in z možem sta se odločila ostati v Združenih državah, vsaj dokler njuna sinova ne odrasteta. Tik pred vpisom starejšega v šolo pa sta si premislila, prvotni načrt obrnila na glavo in se vrnila v Slovenijo. Pri tem se je velikanska večnadstropna klasično slovenska hiša Mojčinih staršev izkazala za zelo dobrodošlo rezervo.
O manjšem mestecu zahodno od Amsterdama pravi, da ima vse, kar ponuja prestolnica – razen trum turistov. Po zaslugi številnih zelenih kotičkov se je Haarlem v zadnjih letih proslavil kot priljubljen cilj mladih družin, zato so najemnine in cene nepremičnin poskočile v nebo. Novopečena mamica izdaja tudi, koliko porodniške odsotnosti z dela ji je omogočil delodajalec, in zakaj je na Nizozemskem normalno, da otroka že pri štirih mesecih vpišejo v vrtec.
Takoj po srednji šoli je ušel v tujino: za izpolnitev pogojev za vpis na Univerzo v Kölnu se je v dveh tednih naučil nemškega jezika. Študijska pot, na kateri je doslej nabral kar tri magisterije (zdaj končuje še doktorat), ga je nazadnje pripeljala do Združenih držav, kjer sta se ustalila z zdajšnjo ženo, britansko potomko Nikaragovke in Čilenca. Zdaj živita v elitni soseski mesta Chevy Chase na robu Washingtona, kjer se že najnižje mesečne najemnine merijo v več tisočakih na osebo, a občasno vendarle občutita v zadnjih letih dobro utrjeno stigmo priseljencev v Trumpovi krasni novi Ameriki. Pravi, da se je kot Primorec že ob selitvi v Ljubljano v najstniških letih počutil tujca, a da ga to pravzaprav nikoli ni motilo, ker se je vselej gibal v narodnostno in kulturno pisanih krogih. Medtem ko nastopa za “ameriško smetano” in sodeluje z nekaterimi najuglednejšimi glasbeniki, hkrati glasno zavrača stališče, da je klasična glasba (izključno) domena premožnih slojev prebivalstva.
Neveljaven email naslov