Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekdanji rokometni reprezentant v mladinskih selekcijah, ki je z vztrajnostjo in odrekanjem uresničil svoje sanje, postal je namreč pilot pri družbi Emirates.
Igranje rokometa za Aleša Smiljaniča ni bila ovira na poti do pilotske kariere. Bolj stopnička in sredstvo. Ko je namreč igral v Španiji in pri različnih slovenskih klubih, mu je uspelo privarčevati nekaj denarja. Tako si je plačeval ure letenja in izobraževanje, da je sploh lahko dobil službo v letalstvu. Priznava pa, da je bilo usklajevanje letenja in treningov pogosto zelo naporno.
V mladinskih selekcijah rokometni reprezentant, ki je z vztrajnostjo in odrekanjem uresničil svoje sanje, postal je pilot pri družbi Emirates
Aleša Smiljaniča igranje rokometa ni oviralo na poti do pilotske kariere, bolj je pomenilo stopničko in obenem sredstvo. Ko je namreč igral v Španiji in pri različnih slovenskih klubih, mu je uspelo privarčevati dovolj denarja za plačevanje ur letenja in izobraževanje, s čimer je sploh lahko dobil službo v letalstvu. Priznava pa, da je bilo usklajevanje letenja in treningov pogosto zelo naporno.
Med rokometno kariero se je naučil marsičesa, kar mu koristi tudi kot pilotu. “Imeti živce pod nadzorom in da znaš delovati v kolektivu. V pilotski kabini je to izjemno pomembno. Če se pilota ne razumeta dobro, to ni dobro ne za letalo ne za potnike.” Za delovno mesto pri družbi Emirates je izvedel na njihovi spletni strani.
“Lani so iskali 500-600 novih pilotov. Ker sem izpolnjeval pogoje, sem se prijavil. Povabili so me na selekcijo v Dubaj, kjer so preverili tehnično znanje, kako letiš, motorične sposobnosti, predvsem pa psihološki profil, ali ustrezaš podjetju. Tukaj je namreč 4.000 pilotov in 20.000 stevardes, vsak ima svojo kulturo, svoje navade, ko pa si v letalu, moraš delovati kot ekipa.”
Ker ima družino, mu je delodajalec ob selitvi v Dubaj zagotovil hišo s plačanimi stroški. Položnic mu tako ni treba plačevati. Kot pojasnjuje, mu znesek v višini desetih odstotkov osnovne plače nakažejo v poseben pokojninski sklad, ki je pravzaprav njegov račun, subvencionirajo pa tudi otrokovo šolnino na zasebni šoli. Priznava, da je dobra tudi plača, ki je neobdavčena.
Pravi, da lahko primerjamo urejenost okolja vrhunskega rokometnega kluba ter svetovno uveljavljene in urejene letalske družbe. “V obeh primerih ti omogočajo veliko stvari, tvoja dolžnost pa je, da se osredotočiš in delaš tisto, kar od tebe pričakujejo.”
Nekdanji rokometni reprezentant v mladinskih selekcijah, ki je z vztrajnostjo in odrekanjem uresničil svoje sanje, postal je namreč pilot pri družbi Emirates.
Igranje rokometa za Aleša Smiljaniča ni bila ovira na poti do pilotske kariere. Bolj stopnička in sredstvo. Ko je namreč igral v Španiji in pri različnih slovenskih klubih, mu je uspelo privarčevati nekaj denarja. Tako si je plačeval ure letenja in izobraževanje, da je sploh lahko dobil službo v letalstvu. Priznava pa, da je bilo usklajevanje letenja in treningov pogosto zelo naporno.
V mladinskih selekcijah rokometni reprezentant, ki je z vztrajnostjo in odrekanjem uresničil svoje sanje, postal je pilot pri družbi Emirates
Aleša Smiljaniča igranje rokometa ni oviralo na poti do pilotske kariere, bolj je pomenilo stopničko in obenem sredstvo. Ko je namreč igral v Španiji in pri različnih slovenskih klubih, mu je uspelo privarčevati dovolj denarja za plačevanje ur letenja in izobraževanje, s čimer je sploh lahko dobil službo v letalstvu. Priznava pa, da je bilo usklajevanje letenja in treningov pogosto zelo naporno.
Med rokometno kariero se je naučil marsičesa, kar mu koristi tudi kot pilotu. “Imeti živce pod nadzorom in da znaš delovati v kolektivu. V pilotski kabini je to izjemno pomembno. Če se pilota ne razumeta dobro, to ni dobro ne za letalo ne za potnike.” Za delovno mesto pri družbi Emirates je izvedel na njihovi spletni strani.
“Lani so iskali 500-600 novih pilotov. Ker sem izpolnjeval pogoje, sem se prijavil. Povabili so me na selekcijo v Dubaj, kjer so preverili tehnično znanje, kako letiš, motorične sposobnosti, predvsem pa psihološki profil, ali ustrezaš podjetju. Tukaj je namreč 4.000 pilotov in 20.000 stevardes, vsak ima svojo kulturo, svoje navade, ko pa si v letalu, moraš delovati kot ekipa.”
Ker ima družino, mu je delodajalec ob selitvi v Dubaj zagotovil hišo s plačanimi stroški. Položnic mu tako ni treba plačevati. Kot pojasnjuje, mu znesek v višini desetih odstotkov osnovne plače nakažejo v poseben pokojninski sklad, ki je pravzaprav njegov račun, subvencionirajo pa tudi otrokovo šolnino na zasebni šoli. Priznava, da je dobra tudi plača, ki je neobdavčena.
Pravi, da lahko primerjamo urejenost okolja vrhunskega rokometnega kluba ter svetovno uveljavljene in urejene letalske družbe. “V obeh primerih ti omogočajo veliko stvari, tvoja dolžnost pa je, da se osredotočiš in delaš tisto, kar od tebe pričakujejo.”
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Neveljaven email naslov