Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspešnega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick
Blažka Smiljanič je Gorenjka, vendar je že od otroštva razmišljala o življenju ob morju ali celo na otokih. Želja se ji je uresničila, saj se kot morska biologinja na Shetlandskem otočju ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena od tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je odpravila v Edinburgh, kjer je opravila magisterij iz morske biologije. “Ker sem magistrsko naredila v povezavi z morsko biološko postajo v Piranu, sem upala, da bi tam dobila službo, ampak se to ni zgodilo.” Po dveh letih čakanja se je odločila poskusiti v tujini in se prijavila na oglas. “Mislila sem, da nimam veliko možnosti. Imeli smo razgovor po Skypu in so bili navdušeni nad mano. Zdaj sem tukaj.”
Pravi, da je priti na otoke težje kot na kakšno celino, denimo v Ameriko ali Azijo. Ko se vrača z obiska pri domačih, leti iz Benetk ali Zagreba, prestopi v Londonu, Parizu ali Amsterdamu, nato pride do Aberdeena na Škotskem, kjer se za dvanajst ur vkrca še na trajekt.
“S seboj prinesem veliko medu, ker med tu nima tako dobrega okusa kot ga ima slovenski. En kovček je kar namenjen hrani.”
Otoke opisuje kot čudovite. “Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji, pa sami klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi.”
Pomemben del družabnega življenja na otokih je dejavno preživljanje prostega časa. “Sama sem začela z odbojko, partner igra nogomet. Tako se druživa z domačini, je pa res, da imajo tu nekoliko drugačen način druženja, ker ni nekih velikih klubov ali pubov. Imajo svoje centre, kamor zahajajo in se tam družijo ob hrani in pijači, ki jo prinesejo s seboj.”
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspešnega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick
Blažka Smiljanič je Gorenjka, vendar je že od otroštva razmišljala o življenju ob morju ali celo na otokih. Želja se ji je uresničila, saj se kot morska biologinja na Shetlandskem otočju ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena od tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je odpravila v Edinburgh, kjer je opravila magisterij iz morske biologije. “Ker sem magistrsko naredila v povezavi z morsko biološko postajo v Piranu, sem upala, da bi tam dobila službo, ampak se to ni zgodilo.” Po dveh letih čakanja se je odločila poskusiti v tujini in se prijavila na oglas. “Mislila sem, da nimam veliko možnosti. Imeli smo razgovor po Skypu in so bili navdušeni nad mano. Zdaj sem tukaj.”
Pravi, da je priti na otoke težje kot na kakšno celino, denimo v Ameriko ali Azijo. Ko se vrača z obiska pri domačih, leti iz Benetk ali Zagreba, prestopi v Londonu, Parizu ali Amsterdamu, nato pride do Aberdeena na Škotskem, kjer se za dvanajst ur vkrca še na trajekt.
“S seboj prinesem veliko medu, ker med tu nima tako dobrega okusa kot ga ima slovenski. En kovček je kar namenjen hrani.”
Otoke opisuje kot čudovite. “Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji, pa sami klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi.”
Pomemben del družabnega življenja na otokih je dejavno preživljanje prostega časa. “Sama sem začela z odbojko, partner igra nogomet. Tako se druživa z domačini, je pa res, da imajo tu nekoliko drugačen način druženja, ker ni nekih velikih klubov ali pubov. Imajo svoje centre, kamor zahajajo in se tam družijo ob hrani in pijači, ki jo prinesejo s seboj.”
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Študentka kemije in razsikovalka Tina Škorjanc živi med New Yorkom in Abu Dhabijem
Tjaša Lorbek v Buenos Airesu uči slovenščino. Za znanje tega jezika se zanimajo predvsem potomci slovenskih izseljencev.
Neveljaven email naslov