Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti. Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."

Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspešnega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick

Blažka Smiljanič je Gorenjka, vendar je že od otroštva razmišljala o življenju ob morju ali celo na otokih. Želja se ji je uresničila, saj se kot morska biologinja na Shetlandskem otočju ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena od tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.

Po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je odpravila v Edinburgh, kjer je opravila magisterij iz morske biologije. “Ker sem magistrsko naredila v povezavi z morsko biološko postajo v Piranu, sem upala, da bi tam dobila službo, ampak se to ni zgodilo.” Po dveh letih čakanja se je odločila poskusiti v tujini in se prijavila na oglas. “Mislila sem, da nimam veliko možnosti. Imeli smo razgovor po Skypu in so bili navdušeni nad mano. Zdaj sem tukaj.”

Kovček dobrin, ker v trgovinah ni velike izbire

Pravi, da je priti na otoke težje kot na kakšno celino, denimo v Ameriko ali Azijo. Ko se vrača z obiska pri domačih, leti iz Benetk ali Zagreba, prestopi v Londonu, Parizu ali Amsterdamu, nato pride do Aberdeena na Škotskem, kjer se za dvanajst ur vkrca še na trajekt.

“S seboj prinesem veliko medu, ker med tu nima tako dobrega okusa kot ga ima slovenski. En kovček je kar namenjen hrani.”

Na sicer lepih in mirnih otokih pogreša gozdove

Otoke opisuje kot čudovite. “Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji, pa sami klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi.”

Pomemben del družabnega življenja na otokih je dejavno preživljanje prostega časa. “Sama sem začela z odbojko, partner igra nogomet. Tako se druživa z domačini, je pa res, da imajo tu nekoliko drugačen način druženja, ker ni nekih velikih klubov ali pubov. Imajo svoje centre, kamor zahajajo in se tam družijo ob hrani in pijači, ki jo prinesejo s seboj.”