Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspešnega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick
Blažka Smiljanič je Gorenjka, vendar je že od otroštva razmišljala o življenju ob morju ali celo na otokih. Želja se ji je uresničila, saj se kot morska biologinja na Shetlandskem otočju ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena od tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je odpravila v Edinburgh, kjer je opravila magisterij iz morske biologije. “Ker sem magistrsko naredila v povezavi z morsko biološko postajo v Piranu, sem upala, da bi tam dobila službo, ampak se to ni zgodilo.” Po dveh letih čakanja se je odločila poskusiti v tujini in se prijavila na oglas. “Mislila sem, da nimam veliko možnosti. Imeli smo razgovor po Skypu in so bili navdušeni nad mano. Zdaj sem tukaj.”
Pravi, da je priti na otoke težje kot na kakšno celino, denimo v Ameriko ali Azijo. Ko se vrača z obiska pri domačih, leti iz Benetk ali Zagreba, prestopi v Londonu, Parizu ali Amsterdamu, nato pride do Aberdeena na Škotskem, kjer se za dvanajst ur vkrca še na trajekt.
“S seboj prinesem veliko medu, ker med tu nima tako dobrega okusa kot ga ima slovenski. En kovček je kar namenjen hrani.”
Otoke opisuje kot čudovite. “Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji, pa sami klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi.”
Pomemben del družabnega življenja na otokih je dejavno preživljanje prostega časa. “Sama sem začela z odbojko, partner igra nogomet. Tako se druživa z domačini, je pa res, da imajo tu nekoliko drugačen način druženja, ker ni nekih velikih klubov ali pubov. Imajo svoje centre, kamor zahajajo in se tam družijo ob hrani in pijači, ki jo prinesejo s seboj.”
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspešnega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick
Blažka Smiljanič je Gorenjka, vendar je že od otroštva razmišljala o življenju ob morju ali celo na otokih. Želja se ji je uresničila, saj se kot morska biologinja na Shetlandskem otočju ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena od tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je odpravila v Edinburgh, kjer je opravila magisterij iz morske biologije. “Ker sem magistrsko naredila v povezavi z morsko biološko postajo v Piranu, sem upala, da bi tam dobila službo, ampak se to ni zgodilo.” Po dveh letih čakanja se je odločila poskusiti v tujini in se prijavila na oglas. “Mislila sem, da nimam veliko možnosti. Imeli smo razgovor po Skypu in so bili navdušeni nad mano. Zdaj sem tukaj.”
Pravi, da je priti na otoke težje kot na kakšno celino, denimo v Ameriko ali Azijo. Ko se vrača z obiska pri domačih, leti iz Benetk ali Zagreba, prestopi v Londonu, Parizu ali Amsterdamu, nato pride do Aberdeena na Škotskem, kjer se za dvanajst ur vkrca še na trajekt.
“S seboj prinesem veliko medu, ker med tu nima tako dobrega okusa kot ga ima slovenski. En kovček je kar namenjen hrani.”
Otoke opisuje kot čudovite. “Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji, pa sami klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi.”
Pomemben del družabnega življenja na otokih je dejavno preživljanje prostega časa. “Sama sem začela z odbojko, partner igra nogomet. Tako se druživa z domačini, je pa res, da imajo tu nekoliko drugačen način druženja, ker ni nekih velikih klubov ali pubov. Imajo svoje centre, kamor zahajajo in se tam družijo ob hrani in pijači, ki jo prinesejo s seboj.”
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Neveljaven email naslov