Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspešnega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick
Blažka Smiljanič je Gorenjka, vendar je že od otroštva razmišljala o življenju ob morju ali celo na otokih. Želja se ji je uresničila, saj se kot morska biologinja na Shetlandskem otočju ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena od tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je odpravila v Edinburgh, kjer je opravila magisterij iz morske biologije. “Ker sem magistrsko naredila v povezavi z morsko biološko postajo v Piranu, sem upala, da bi tam dobila službo, ampak se to ni zgodilo.” Po dveh letih čakanja se je odločila poskusiti v tujini in se prijavila na oglas. “Mislila sem, da nimam veliko možnosti. Imeli smo razgovor po Skypu in so bili navdušeni nad mano. Zdaj sem tukaj.”
Pravi, da je priti na otoke težje kot na kakšno celino, denimo v Ameriko ali Azijo. Ko se vrača z obiska pri domačih, leti iz Benetk ali Zagreba, prestopi v Londonu, Parizu ali Amsterdamu, nato pride do Aberdeena na Škotskem, kjer se za dvanajst ur vkrca še na trajekt.
“S seboj prinesem veliko medu, ker med tu nima tako dobrega okusa kot ga ima slovenski. En kovček je kar namenjen hrani.”
Otoke opisuje kot čudovite. “Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji, pa sami klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi.”
Pomemben del družabnega življenja na otokih je dejavno preživljanje prostega časa. “Sama sem začela z odbojko, partner igra nogomet. Tako se druživa z domačini, je pa res, da imajo tu nekoliko drugačen način druženja, ker ni nekih velikih klubov ali pubov. Imajo svoje centre, kamor zahajajo in se tam družijo ob hrani in pijači, ki jo prinesejo s seboj.”
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."
Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspešnega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick
Blažka Smiljanič je Gorenjka, vendar je že od otroštva razmišljala o življenju ob morju ali celo na otokih. Želja se ji je uresničila, saj se kot morska biologinja na Shetlandskem otočju ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena od tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti.
Po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je odpravila v Edinburgh, kjer je opravila magisterij iz morske biologije. “Ker sem magistrsko naredila v povezavi z morsko biološko postajo v Piranu, sem upala, da bi tam dobila službo, ampak se to ni zgodilo.” Po dveh letih čakanja se je odločila poskusiti v tujini in se prijavila na oglas. “Mislila sem, da nimam veliko možnosti. Imeli smo razgovor po Skypu in so bili navdušeni nad mano. Zdaj sem tukaj.”
Pravi, da je priti na otoke težje kot na kakšno celino, denimo v Ameriko ali Azijo. Ko se vrača z obiska pri domačih, leti iz Benetk ali Zagreba, prestopi v Londonu, Parizu ali Amsterdamu, nato pride do Aberdeena na Škotskem, kjer se za dvanajst ur vkrca še na trajekt.
“S seboj prinesem veliko medu, ker med tu nima tako dobrega okusa kot ga ima slovenski. En kovček je kar namenjen hrani.”
Otoke opisuje kot čudovite. “Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji, pa sami klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi.”
Pomemben del družabnega življenja na otokih je dejavno preživljanje prostega časa. “Sama sem začela z odbojko, partner igra nogomet. Tako se druživa z domačini, je pa res, da imajo tu nekoliko drugačen način druženja, ker ni nekih velikih klubov ali pubov. Imajo svoje centre, kamor zahajajo in se tam družijo ob hrani in pijači, ki jo prinesejo s seboj.”
Na Stanfordu pripravlja doktorat iz matematike: "Debate, ki prihajajo na plan, so, kako najti ravnovesje med delom in hobiji."
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
V Globalni vasi smo govorili z Alešem Drenikom, ki je od januarja v Omanu. V tamkajšni kraljevi operi je vodja programa, ta konec tedna pa pri njiih gostuje Dunajska državna opera s Figarovo svatbo, kar predstavlja enega od vrhuncev sezone.
Tadej Košmrlj je poklical v Heraklion na Kreti, telefon pa je dvignila Petra Jevševar.
Globalna vas je poklicala na Poljsko v Varšavo. Tam živi slovenska novinarka Tina Milostnik Valenčič
Asistentka na ekonomski fakulteti v Knoxvillu v Tennesseeju, ki se ukvarja s pridelavo ekoloških vin.
Neveljaven email naslov