Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubiteljica potovanj Darja Hribar je obiskala številne države. V tistih, ki so ji bile še posebej všeč, je oprezala za poslovnimi priložnostmi, da bi se lahko tja tudi preselila. Po izobrazbi ekonomistka je takšno lokacijo našla na filipinskem otoku Boracay. S takratnim partnerjem sta odprla restavracijo s široko ponudbo pretežno italijanskih dobrot, rib, poslovenjenih filipinskih jedi in z veliko izbiro vin. Ponudbo, kakršne takrat na otoku ni bilo.
Ob težavah z birokracijo in stresnem upravljanju kolektiva se ozre proti turkiznemu morju; s tem takoj odpade polovica bremena
Ljubiteljica potovanj Darja Hribar je obiskala številne države. V tistih, ki so ji bile še posebej všeč, je oprezala za poslovnimi priložnostmi, da bi se lahko tja tudi preselila. Po izobrazbi ekonomistka je takšno lokacijo našla na filipinskem otoku Boracay, sicer znanem po turističnih aranžmajih za razvajanje in športnem udejstvovanju.
S takratnim partnerjem gostincem sta odprla restavracijo s široko ponudbo pretežno italijanskih dobrot, rib, poslovenjenih filipinskih jedi in z veliko izbiro vin. Ponudbo, kakršne takrat na otoku ni bilo. Po gostinski izkušnji se je pozneje posvetila poučevanju joge.
Pet kilometrov dolg in na najožjem delu samo kilometer širok otok pa je začel izgubljati svojo rajsko privlačnost. “Ker je tako zelo popularen, pravijo, da ga bo popularnost pokončala. Vsak dan je nastal nov lokal, hotel, zelo težko najdeš kotiček zase, narava izginja. To pa se pozna tudi na čudovitem turkiznem morju, saj veselo cveti, ko so temperature najvišje.”
Ker pogreša zimo in predvsem smučanje, se bo kmalu vrnila v domovino. Za zdaj ima kupljeno le enosmerno letalsko vozovnico.
Ljubiteljica potovanj Darja Hribar je obiskala številne države. V tistih, ki so ji bile še posebej všeč, je oprezala za poslovnimi priložnostmi, da bi se lahko tja tudi preselila. Po izobrazbi ekonomistka je takšno lokacijo našla na filipinskem otoku Boracay. S takratnim partnerjem sta odprla restavracijo s široko ponudbo pretežno italijanskih dobrot, rib, poslovenjenih filipinskih jedi in z veliko izbiro vin. Ponudbo, kakršne takrat na otoku ni bilo.
Ob težavah z birokracijo in stresnem upravljanju kolektiva se ozre proti turkiznemu morju; s tem takoj odpade polovica bremena
Ljubiteljica potovanj Darja Hribar je obiskala številne države. V tistih, ki so ji bile še posebej všeč, je oprezala za poslovnimi priložnostmi, da bi se lahko tja tudi preselila. Po izobrazbi ekonomistka je takšno lokacijo našla na filipinskem otoku Boracay, sicer znanem po turističnih aranžmajih za razvajanje in športnem udejstvovanju.
S takratnim partnerjem gostincem sta odprla restavracijo s široko ponudbo pretežno italijanskih dobrot, rib, poslovenjenih filipinskih jedi in z veliko izbiro vin. Ponudbo, kakršne takrat na otoku ni bilo. Po gostinski izkušnji se je pozneje posvetila poučevanju joge.
Pet kilometrov dolg in na najožjem delu samo kilometer širok otok pa je začel izgubljati svojo rajsko privlačnost. “Ker je tako zelo popularen, pravijo, da ga bo popularnost pokončala. Vsak dan je nastal nov lokal, hotel, zelo težko najdeš kotiček zase, narava izginja. To pa se pozna tudi na čudovitem turkiznem morju, saj veselo cveti, ko so temperature najvišje.”
Ker pogreša zimo in predvsem smučanje, se bo kmalu vrnila v domovino. Za zdaj ima kupljeno le enosmerno letalsko vozovnico.
Mateja Pavlič že deset let z možem živi v soparnem močvirju globokega juga Združenih držav, družbo jima delajo simpatično odbite evolucijske stvaritve.
Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Slavica Tucakov je pred dvema letoma Slovenijo zamenjala za Cardiff. Pustila je redno službo in se v Wales odpravila na avdicijo za glasbeno skupino. Avdicijo za mesto basistke je sicer prestala, a je nato sodelovanje padlo v vodo. A vendar: slab začetek, dober konec! Trenutno dela v Chapter Arts Centru, ki daje dom številnim umetnikom in ki so ga ob ustanovitvi – pred skoraj 50 leti – s koncertom podprli člani skupine Pink Floyd. Tudi z glasbo se ukvarja, med drugim je nastopala z zasedbo Kosheen.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.
S prijateljem sta se tako pred nekaj leti v iskanju novih izzivov in močno željo po uspehu podala na pot do zvezd. Kot primerno izstrelišče v vesolje, ki ga krasijo zvezde svetovne estrade, odete v oblačila najmočnejših blagovnih znamk, sta izbrala London. Tam se je Jožef pogovarjal z velikimi imeni šovbiznisa, kot so Robert De Niro, Adriana Lima, Sophie Turner, David Schwimmer in Naomi Campbell. Slednja ga je samo s svojo prezenco in par besedami tako navdušila, da je pozneje spisal knjigo s protagonistko, katere osebnost temelji na njeni, za “Rossa iz Prijateljev” pa pravi, da je eden najbolj pristnih in priljudnih zvezdnikov, kar jih lahko spoznaš.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.
Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje. Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi tam so zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi se pa tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Magistra arabskih študij je v Kairu spoznala moža Mustafo. Nekaj let sta preživela v Londonu, nato pa se zaradi boljše kakovosti življenja v Sloveniji preselila nazaj v njeno rojstno vas.
Samo v obdobju študija je zamenjala sedem naslovov; izkušnje je nabirala na Finskem, Danskem, v Avstriji, Španiji (in Kataloniji) ter v Braziliji. Zadnjih nekaj let pa kot podjetnica v vinarskem turizmu dela na rodnem Dolenjskem. Ugotavlja, da lokalno okolje v večini primerov ne prepoznava vrednosti v tujini izobraženih “povratnikov”.
V novem nadaljevanju serije globalnih povratnikov gostuje zelo izkušena zdomka, ki je večino zdomskih dni preživela v Indoneziji. Polona Lupinšek je med drugim živela na Baliju ter študirala potisk na svilo, ki se imenuje batik. Po vrnitvi v domovino zime preživlja na Rogli, preostali del leta pa ob Soči.
Neveljaven email naslov