Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni pomembno, kje živiš, ampak s kom živiš. Tako življenje v Klaipedi povzema Aleš Štrovs. V okolju, ki ni zelo športno, je izjema košarka. Prepričan je, da je to edina stvar, ki bo v času evropskega prvenstva ljudi odvrnila od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so sicer izjemno priljubljene.
Aleš Štrovs je slovenski pravnik, ki se v Litvi ukvarja s turizmom in spoznava zunanjepolitične strahove ljudi
Čeprav Litovci po večini niso športni navdušenci, pa je svetla izjema košarka, pravi Aleš Štrovs. Prepričan je, da lahko edino košarka ljudi odvrne od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so v baltski državi izjemno priljubljene.
Živi v pristaniškem mestu Klaipeda, kjer spoznava, da so Litovci precej zaprti ljudje. “Resni, zadržani, ne klepetajo, ne gledajo v oči. Kot da bi bili ves čas nekoliko jezni. Delno zaradi zgodovine, delno zaradi severa, pa tudi zaradi kulture nezaupanja. Prisoten je skepticizem do vsega. Sčasoma pa se odprejo.”
Kadar primata ne prevzame košarka, je v ospredju zanimanja javnosti zunanja politika. “V Litovce je vgrajen prastrah, antisentiment do vzhodnih sosedov zaradi izjemno slabih izkušenj iz preteklosti.”
Aleš pojasnjuje, da gre državi, sodeč po številnih kazalnikih, sicer dobro, da pa je standard občutno nižji kot v Sloveniji, kar se opazi predvsem na obrobju, na podeželju, kjer je nerazvitost resen problem. “Litva se je odločila za precej oster kapitalistični sistem in razlike med ljudmi so tu veliko večje kot v Sloveniji.”
Ni pomembno, kje živiš, ampak s kom živiš. Tako življenje v Klaipedi povzema Aleš Štrovs. V okolju, ki ni zelo športno, je izjema košarka. Prepričan je, da je to edina stvar, ki bo v času evropskega prvenstva ljudi odvrnila od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so sicer izjemno priljubljene.
Aleš Štrovs je slovenski pravnik, ki se v Litvi ukvarja s turizmom in spoznava zunanjepolitične strahove ljudi
Čeprav Litovci po večini niso športni navdušenci, pa je svetla izjema košarka, pravi Aleš Štrovs. Prepričan je, da lahko edino košarka ljudi odvrne od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so v baltski državi izjemno priljubljene.
Živi v pristaniškem mestu Klaipeda, kjer spoznava, da so Litovci precej zaprti ljudje. “Resni, zadržani, ne klepetajo, ne gledajo v oči. Kot da bi bili ves čas nekoliko jezni. Delno zaradi zgodovine, delno zaradi severa, pa tudi zaradi kulture nezaupanja. Prisoten je skepticizem do vsega. Sčasoma pa se odprejo.”
Kadar primata ne prevzame košarka, je v ospredju zanimanja javnosti zunanja politika. “V Litovce je vgrajen prastrah, antisentiment do vzhodnih sosedov zaradi izjemno slabih izkušenj iz preteklosti.”
Aleš pojasnjuje, da gre državi, sodeč po številnih kazalnikih, sicer dobro, da pa je standard občutno nižji kot v Sloveniji, kar se opazi predvsem na obrobju, na podeželju, kjer je nerazvitost resen problem. “Litva se je odločila za precej oster kapitalistični sistem in razlike med ljudmi so tu veliko večje kot v Sloveniji.”
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Neveljaven email naslov