Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni pomembno, kje živiš, ampak s kom živiš. Tako življenje v Klaipedi povzema Aleš Štrovs. V okolju, ki ni zelo športno, je izjema košarka. Prepričan je, da je to edina stvar, ki bo v času evropskega prvenstva ljudi odvrnila od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so sicer izjemno priljubljene.
Aleš Štrovs je slovenski pravnik, ki se v Litvi ukvarja s turizmom in spoznava zunanjepolitične strahove ljudi
Čeprav Litovci po večini niso športni navdušenci, pa je svetla izjema košarka, pravi Aleš Štrovs. Prepričan je, da lahko edino košarka ljudi odvrne od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so v baltski državi izjemno priljubljene.
Živi v pristaniškem mestu Klaipeda, kjer spoznava, da so Litovci precej zaprti ljudje. “Resni, zadržani, ne klepetajo, ne gledajo v oči. Kot da bi bili ves čas nekoliko jezni. Delno zaradi zgodovine, delno zaradi severa, pa tudi zaradi kulture nezaupanja. Prisoten je skepticizem do vsega. Sčasoma pa se odprejo.”
Kadar primata ne prevzame košarka, je v ospredju zanimanja javnosti zunanja politika. “V Litovce je vgrajen prastrah, antisentiment do vzhodnih sosedov zaradi izjemno slabih izkušenj iz preteklosti.”
Aleš pojasnjuje, da gre državi, sodeč po številnih kazalnikih, sicer dobro, da pa je standard občutno nižji kot v Sloveniji, kar se opazi predvsem na obrobju, na podeželju, kjer je nerazvitost resen problem. “Litva se je odločila za precej oster kapitalistični sistem in razlike med ljudmi so tu veliko večje kot v Sloveniji.”
Ni pomembno, kje živiš, ampak s kom živiš. Tako življenje v Klaipedi povzema Aleš Štrovs. V okolju, ki ni zelo športno, je izjema košarka. Prepričan je, da je to edina stvar, ki bo v času evropskega prvenstva ljudi odvrnila od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so sicer izjemno priljubljene.
Aleš Štrovs je slovenski pravnik, ki se v Litvi ukvarja s turizmom in spoznava zunanjepolitične strahove ljudi
Čeprav Litovci po večini niso športni navdušenci, pa je svetla izjema košarka, pravi Aleš Štrovs. Prepričan je, da lahko edino košarka ljudi odvrne od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so v baltski državi izjemno priljubljene.
Živi v pristaniškem mestu Klaipeda, kjer spoznava, da so Litovci precej zaprti ljudje. “Resni, zadržani, ne klepetajo, ne gledajo v oči. Kot da bi bili ves čas nekoliko jezni. Delno zaradi zgodovine, delno zaradi severa, pa tudi zaradi kulture nezaupanja. Prisoten je skepticizem do vsega. Sčasoma pa se odprejo.”
Kadar primata ne prevzame košarka, je v ospredju zanimanja javnosti zunanja politika. “V Litovce je vgrajen prastrah, antisentiment do vzhodnih sosedov zaradi izjemno slabih izkušenj iz preteklosti.”
Aleš pojasnjuje, da gre državi, sodeč po številnih kazalnikih, sicer dobro, da pa je standard občutno nižji kot v Sloveniji, kar se opazi predvsem na obrobju, na podeželju, kjer je nerazvitost resen problem. “Litva se je odločila za precej oster kapitalistični sistem in razlike med ljudmi so tu veliko večje kot v Sloveniji.”
Robi Poredoš v New Yorku živi že 17 let, dela kot novinar. Na zahvalni četrtek je spregovoril o prometnih zamaških na letališčih in cestah, saj je to dan, ko se na pot odpravi največje število Američanov. Tudi na severovzhodu ZDA so glavna tema zadnjih dni odnosi med rasami, ki vsaj na prvi pogled po protestih v Fergusonu trenutno niso najboljši. Ko govoriš o New Yorku, pa se seveda ne moreš izogniti teku - najbolj priljubljenemu športu v mestu.
Jan Stele je pet let živel v Parizu, zdaj pa se je preselil v Moskvo. Pravi, da je Putin car tudi med mladimi. Kot nekakšen idol.
Katja Dernulovec je dve leti živela na Novi Zelandiji, ker pa se ji je iztekla delovna viza, je morala nazaj domov.
Avstralija morda že dolgo ni več obljubljena dežela, se pa tudi tam dobi slovenske napolitanke in kranjsko klobaso. Sintija Dobrotinšek se je za Globalno vas javila iz Sydneya.
Iva živi na Tajvanu že sedem let. Kot večina gostov v Globalni vasi, je prišla zaradi študija, ostala pa zaradi službe.
V Globalni vasi smo gostili Marjeto Kuralt, ki trenutno živi in dela v Berlinu, kamor se je, zaradi onesnaženosti preselila iz Šanghaja.
Urša Cehner živi v prestolnici Azerbajdžana. Država in njena prestolnica odpirata svoja vrata in kot je povedala Urša, v Bakuju živi kar nekaj Slovencev. Kakšno je njeno življenje v starem mestnem jedru, ki je del svetovne dediščine UNESCA, lahko slišite v Globalni vasi.
Je prostovoljka, aktivistka, novinarka. 10 let po olimpijskih igrah v Atenah so ostali bridki spomini.
Aljoša Petrič že 2,5 leti živi na Kanarskih otokih. Preživlja se z modno in poročno fotografijo in surfa.
Tadej Vrabec je na Nizozemskem slabi 2 leti. Ob prihodu se je precej selil, zdaj pa je v mestu Leiden, saj je tako najbližje svoji službi.
Nina Rotner pravi, da je imela ob zmagi Nemcev na svetovnem prvenstvu v nogometu tudi ona solzne oči, čeprav sploh ne spremlja nogometa.
Neveljaven email naslov