Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Blaž Križnik je v Seulu profesor na šoli za urbane študije. Pravi, da ga o varnosti običajno sprašujejo prijatelji iz domovine in Evrope, sam pa večje napetosti pri Južnih Korejcih ne opazi. “Razlog je po eni strani najbrž v tem, da so ljudje navajeni, saj se krize s Severno Korejo nekako periodično pojavljajo zadnje desetletje, po drugi strani pa imajo ljudje tudi cel kup težav, povezanih z njihovo službo, izobraževanjem, otroki, tako da imam včasih vtis, da se nimajo časa ukvarjati s Severno Korejo.” Seul je po njegovem skozi slovenske oči videti kot velika nesreča, nekaj podobnega pa si najbrž mislijo Južni Korejci o Sloveniji.
Profesor Blaž Križnik v Seulu opaža, da so ljudje stalne krize navajeni in predvsem obremenjeni z drugimi skrbmi
Blaž Križnik osem let živi v Seulu. Na tamkajšnji univerzi je profesor na šoli za urbane študije, na kateri predava tudi urbano sociologijo. Pravi, da ga o varnosti običajno sprašujejo prijatelji iz domovine in Evrope, sam pa večje napetosti pri Južnih Korejcih ne opazi.
“Razlog je po eni strani najbrž v tem, da so ljudje navajeni, saj se krize s Severno Korejo nekako periodično pojavljajo zadnje desetletje, po drugi strani pa imajo ljudje tudi cel kup težav, povezanih z njihovo službo, izobraževanjem, otroki, tako da imam včasih vtis, da se nimajo časa ukvarjati s Severno Korejo.”
Seul je po njegovem skozi slovenske oči videti kot velika nesreča. “Mesto, okolje in navade ljudi so tako zelo drugačni, da s slovenskega gledišča vse skupaj nima veliko smisla. Ampak podobno tudi Korejci mislijo o Sloveniji. Kadar jim povem, da nas je samo dva milijona, me vprašajo, ali je sploh vredno imeti državo za dva milijona ljudi in nekaj podobnega menijo tudi o Ljubljani. Skratka, za njih je vse skupaj premajhno, tako kot se nam Koreja in Seul zdita prevelika.”
Blaž Križnik je v Seulu profesor na šoli za urbane študije. Pravi, da ga o varnosti običajno sprašujejo prijatelji iz domovine in Evrope, sam pa večje napetosti pri Južnih Korejcih ne opazi. “Razlog je po eni strani najbrž v tem, da so ljudje navajeni, saj se krize s Severno Korejo nekako periodično pojavljajo zadnje desetletje, po drugi strani pa imajo ljudje tudi cel kup težav, povezanih z njihovo službo, izobraževanjem, otroki, tako da imam včasih vtis, da se nimajo časa ukvarjati s Severno Korejo.” Seul je po njegovem skozi slovenske oči videti kot velika nesreča, nekaj podobnega pa si najbrž mislijo Južni Korejci o Sloveniji.
Profesor Blaž Križnik v Seulu opaža, da so ljudje stalne krize navajeni in predvsem obremenjeni z drugimi skrbmi
Blaž Križnik osem let živi v Seulu. Na tamkajšnji univerzi je profesor na šoli za urbane študije, na kateri predava tudi urbano sociologijo. Pravi, da ga o varnosti običajno sprašujejo prijatelji iz domovine in Evrope, sam pa večje napetosti pri Južnih Korejcih ne opazi.
“Razlog je po eni strani najbrž v tem, da so ljudje navajeni, saj se krize s Severno Korejo nekako periodično pojavljajo zadnje desetletje, po drugi strani pa imajo ljudje tudi cel kup težav, povezanih z njihovo službo, izobraževanjem, otroki, tako da imam včasih vtis, da se nimajo časa ukvarjati s Severno Korejo.”
Seul je po njegovem skozi slovenske oči videti kot velika nesreča. “Mesto, okolje in navade ljudi so tako zelo drugačni, da s slovenskega gledišča vse skupaj nima veliko smisla. Ampak podobno tudi Korejci mislijo o Sloveniji. Kadar jim povem, da nas je samo dva milijona, me vprašajo, ali je sploh vredno imeti državo za dva milijona ljudi in nekaj podobnega menijo tudi o Ljubljani. Skratka, za njih je vse skupaj premajhno, tako kot se nam Koreja in Seul zdita prevelika.”
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
V Globalni vasi smo govorili z Alešem Drenikom, ki je od januarja v Omanu. V tamkajšni kraljevi operi je vodja programa, ta konec tedna pa pri njiih gostuje Dunajska državna opera s Figarovo svatbo, kar predstavlja enega od vrhuncev sezone.
Tadej Košmrlj je poklical v Heraklion na Kreti, telefon pa je dvignila Petra Jevševar.
Globalna vas je poklicala na Poljsko v Varšavo. Tam živi slovenska novinarka Tina Milostnik Valenčič
Asistentka na ekonomski fakulteti v Knoxvillu v Tennesseeju, ki se ukvarja s pridelavo ekoloških vin.
Neveljaven email naslov