Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko pride Slovenec na Finsko, se vpraša, kam bi z vsem prostim časom, pravi glasbena pedagoginja in zborovodkinja Kristina Bogataj. Dodaja, da ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina. “Že na akademiji nisem bila prisotna po 6 ali 12 ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Kristina Bogataj je zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki v Helsinkih ceni iskrenost ljudi in odnos do prostega časa
Na Finskem ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina, pravi Kristina Bogataj. “Že na akademiji nisem bila prisotna po šest ali dvanajst ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Na ta način, dodaja, študent nima občutka, da izgublja čas, v urniku pa se najdejo luknje, ki omogočajo rekreacijo in druženje s prijatelji, “tudi zato, ker se Finci zavedajo, da se s tem ljudje nekako obogatijo, najdejo določene izkušnje, ki jih sami v svojih lastnih krogih in mislih ne bi.”
Na Finskem je spoznala tudi fanta, ki se, prevedeno, piše Finec. Že med študijsko izmenjavo pa je bila varuška in glasbena pedagoginja pri eni od finskih družin. Štipendija ji namreč ne bi zadostovala niti za najemnino. “To mi ni rešilo samo stanovanjskega problema, prineslo mi je tudi pristno izkušnjo finske družine, finskega okolja, kako se pogovarjajo, kako gledajo na določene stvari.”
Ko pride Slovenec na Finsko, se vpraša, kam bi z vsem prostim časom, pravi glasbena pedagoginja in zborovodkinja Kristina Bogataj. Dodaja, da ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina. “Že na akademiji nisem bila prisotna po 6 ali 12 ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Kristina Bogataj je zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki v Helsinkih ceni iskrenost ljudi in odnos do prostega časa
Na Finskem ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina, pravi Kristina Bogataj. “Že na akademiji nisem bila prisotna po šest ali dvanajst ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”
Na ta način, dodaja, študent nima občutka, da izgublja čas, v urniku pa se najdejo luknje, ki omogočajo rekreacijo in druženje s prijatelji, “tudi zato, ker se Finci zavedajo, da se s tem ljudje nekako obogatijo, najdejo določene izkušnje, ki jih sami v svojih lastnih krogih in mislih ne bi.”
Na Finskem je spoznala tudi fanta, ki se, prevedeno, piše Finec. Že med študijsko izmenjavo pa je bila varuška in glasbena pedagoginja pri eni od finskih družin. Štipendija ji namreč ne bi zadostovala niti za najemnino. “To mi ni rešilo samo stanovanjskega problema, prineslo mi je tudi pristno izkušnjo finske družine, finskega okolja, kako se pogovarjajo, kako gledajo na določene stvari.”
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Neveljaven email naslov