Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov