Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.

Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave

Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.

V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.

“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”

“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”

Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.