Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.
Ne pred zaslonom računalnika ali pametnega telefona, ampak kot uslužbenka korporacije, ki upravlja navečje družabno omrežje na svetu
Novinarka in komunikologinja Zarja Protner živi in dela v Dublinu. Pravi, da so njeni sodelavci izredno ambiciozni in sposobni ljudje, zato je okolje na Facebookuzelo stimulativno in hkrati tekmovalno. Kar na delovnem mestu si je poleg drugih sproščujočih dejavnosti zamislila denimo treninge boksa in joge, ki jih redno obiskuje. Sicer pa v bojazni, da bi se tako kot številni njeni kolegi, pretežno programerji, ki se razen s sodelavci ne družijo z nikomer zunaj podjetja, ujela v tako imenovani “tehnični mehurček”, veliko svojega prostega časa “po irsko” preživi ob pitju piva z domačini v pubih in barih, ki jih v Dublinu ne (z)manjka.
“Na Irskem je to ena prostočasnih aktivnosti, ki je najbolj dostopna in hkrati najbolj običajna. Irci so pač dobrodušni in zabavljaški in okolje samo (zaradi muhastega vremena) ne podpira toliko aktivnosti zunaj na prostem.”
Pri izogibanju temu, da bi obtičala v “tehničnem mehurčku”, pomaga tudi to, da so stanovanja v Dublinu zares draga, za sobo v 2- ali 3-sobnem stanovanju, ki si ga deliš s cimri, odšteješ približno 1000 evrov. Stanovanje si mora namreč deliti s cimrom.
“Ko sem se preselila, sem mislila, da sem zdaj morda na tisti stopnji odraščanja, ko bom uživala malo “samotnega” samostojnega življenja, ampak so okoliščine take, da si stanovanje delim. Se je pa to izkazalo za zelo pozitivno tudi v mojem družabnem življenju, ker je cimer iz čisto drugačnega sveta, kot ga imam jaz v službi. On je učitelj angleščine, je Irec in skozi njega sem dobila vpogled v nek drugi del družbe v Dublinu.”
Rada tudi raziskuje Irsko, ki se precej razlikuje od Slovenije, predvsem narava: “Jaz vedno rečem: tu res ni pravega gozda! Ampak je impresivna na svoj način.”
Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.
Ne pred zaslonom računalnika ali pametnega telefona, ampak kot uslužbenka korporacije, ki upravlja navečje družabno omrežje na svetu
Novinarka in komunikologinja Zarja Protner živi in dela v Dublinu. Pravi, da so njeni sodelavci izredno ambiciozni in sposobni ljudje, zato je okolje na Facebookuzelo stimulativno in hkrati tekmovalno. Kar na delovnem mestu si je poleg drugih sproščujočih dejavnosti zamislila denimo treninge boksa in joge, ki jih redno obiskuje. Sicer pa v bojazni, da bi se tako kot številni njeni kolegi, pretežno programerji, ki se razen s sodelavci ne družijo z nikomer zunaj podjetja, ujela v tako imenovani “tehnični mehurček”, veliko svojega prostega časa “po irsko” preživi ob pitju piva z domačini v pubih in barih, ki jih v Dublinu ne (z)manjka.
“Na Irskem je to ena prostočasnih aktivnosti, ki je najbolj dostopna in hkrati najbolj običajna. Irci so pač dobrodušni in zabavljaški in okolje samo (zaradi muhastega vremena) ne podpira toliko aktivnosti zunaj na prostem.”
Pri izogibanju temu, da bi obtičala v “tehničnem mehurčku”, pomaga tudi to, da so stanovanja v Dublinu zares draga, za sobo v 2- ali 3-sobnem stanovanju, ki si ga deliš s cimri, odšteješ približno 1000 evrov. Stanovanje si mora namreč deliti s cimrom.
“Ko sem se preselila, sem mislila, da sem zdaj morda na tisti stopnji odraščanja, ko bom uživala malo “samotnega” samostojnega življenja, ampak so okoliščine take, da si stanovanje delim. Se je pa to izkazalo za zelo pozitivno tudi v mojem družabnem življenju, ker je cimer iz čisto drugačnega sveta, kot ga imam jaz v službi. On je učitelj angleščine, je Irec in skozi njega sem dobila vpogled v nek drugi del družbe v Dublinu.”
Rada tudi raziskuje Irsko, ki se precej razlikuje od Slovenije, predvsem narava: “Jaz vedno rečem: tu res ni pravega gozda! Ampak je impresivna na svoj način.”
Nenad Kostadinovski je glasbenik, ki se ga verjetno večina slovenskih poslušalcev spomni kot bobnarja domače ska punk zasedbe Elvis Jackson. Pred dobrimi petimi leti se je preselil v grški Solun in se posvetil oljkarstvu.
Nekoč obetavni smučarki je pri 16 letih poškodba preprečila sanje o karieri vrhunske športnice. Je pa tudi po zaslugi svojih dotedanjih dosežkov v športu dobila celotno štipendijo za študij v Združenih državah Amerike. Trenutno dela magisterij iz socialnega dela, enega iz andragogike je že opravila. V skoraj 20 letih življenja v Montani je zamenjala kar nekaj služb, med drugim je delala z ogroženimi otroki v tamkajšnjih indijanskih rezervatih.
Oskar Štrajn je edini Slovenec in edini Nenizozemec v ekipi organizatorjev največjega evropskega showcase festivala Eurosonic, ki ga januarja vsako leto priredijo v Groningenu.
Romana Lilić živi na Rtu Sv. Luke na Kalifornijskem polotoku v Mehiki, kjer temperatura skorajda nikoli ne pade pod 23 stopinj Celzija in kjer 350 dni na leto sije sonce.
Veterinarka Alja Mazzini je po neljubi izkušnji s svojo prvo službo v Sloveniji začela iskati priložnosti v tujini. V zadnjem desetletju je tako zamenjala več evropskih mest. Večino tega časa je preživela v Nemčiji, eno leto na magistrskem študiju v angleškem Lincolnu, trenutno pa piše doktorat v Bernu.
Andreja Beguš Harrison je pravnica, ki se ukvarja s primeri zlorab in spornih praks v medicinski obravnavi pacientov. Ob prostem dnevu pa smo jo ujeli pri snovanju načrtov za družinski izlet, najverjetneje na bližnjo obalo. November prebivalcem Newcastla na severu Anglije menda vsako leto prinese vsaj nekaj lepega vremena. Najpogumnejši med njimi se tako tudi kopajo v Severnem morju.
Matej Podobnik je hotel v mladosti postati nogometaš. Nato rokometaš, potem pa košarkar. Ko s košarkarsko kariero ni šlo, je pristal v marketingu. V okviru službe je prepotoval velik del sveta, nato pa se s partnerko in otroci ustalil v Varšavi na Poljskem. Od tam so se po osmih letih, ko so si po Matejevih besedah zgradili že celo socialno mrežo, se udomačili in si uredili razmeroma lagodno družinsko življenje, potem ko je dobil ponudbo za novo službo, preselili na Ciper, kjer bivajo trenutno.
Katja Hržić se je po opravljeni mednarodni maturi odpravila na študij na Škotsko, kjer trenutno dela doktorat iz družbene geografije. Raziskuje migracije v škotski ribiški industriji. Precej zanimiva tema, povezana tudi z debatami na podnebnem vrhu v Glasgowu. Pravi, da se Škoti te dni počutijo malce izključeni. Sicer pa pravi, da se še danes čuti zgodovinska vrednost Glasgowa, ki je po industrijski revoluciji hitro postal druga prestolnica britanskega imperija. Predvsem skozi velike, lepe stavbe, ki ne spadajo v kontekst sodobnega mesta.
Antropologinja in vzgojitejica Sara Tavčar je v Indonezijo šla raziskovat sociopolitične razsežnosti konfliktov za nadzor nad območji, bogatimi z rudninami. Dve leti je preživela na enem izmed manjših otočkov v bližini Lomboka. Nato pa se je preselila na Bali, kjer je pred kratkim odprla šolo oz. vrtec, kjer poučuje otroke iz lokalnega okolja.
Postdoktorska raziskovalka na University College Cork Ana Velikonja na Irskem preučuje nove pristope k zdravljenju nekaterih črevesnih bolezni.
Alma Avdić dela v svetovno prepoznavnem švedskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo pohištva, kjer šefi, če ima nek oddelek veliko dela, odpovejo sestanke in pridejo pomagat. Je tudi sindikalna zastopnica za pravice delavcev, zato dobro pozna posebnosti na tamkajšnjem trgu dela: od zakonodaje, ki na Švedskem glede tega ne predpisuje skorajda ničesar, do skrbno negovane komunikacijske strukture, v sklopu katere funkcionira precej intenzivnejši dialog med delavci in delodajalci, kot ga poznamo pri nas.
Ana Kolar živi na 1600 metrih nadmorske višine, v mestecu v visokogorju Kavkaza na severu Gruzije, kjer so prvo cesto dobili konec 50. let prejšnjega stoletja in ta se do danes ni zelo spremenila.
Enej Gala je mlad slovenski umetnik, ki študira na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu, kjer so jim zaradi epidemije podarili dodatno študijsko leto.
Tokratna Globalna vas bo malo drugačna, in sicer zato, ker se o življenju na Kitajskem ne bomo pogovarjali na splošno, temveč se bomo v precej daljšem intervjuju, kot smo jih vajeni, ukvarjali skoraj izključno s kitajskimi pristopi v boju proti epidemiji covida 19. Gost bo Peter Zupanc, ki je pred približno pol leta izdal knjigo Leto podgane, v kateri opisuje prav te v prepletu s svojimi lastnimi izkušnjami skozi celoten potek epidemije doslej.
Anamaria Klajnšček je slovenska plesalka in koreografinja, ki živi v Barceloni.
Merjeno v kilometrih ne gremo prav daleč, in sicer v avstrijski Gradec, kjer se je Tjaša kljub prvotnim načrtom vrnitve v Slovenijo ustalila, potem ko je tam spoznala svojega moža, prav tako glasbenika, s katerim zdaj živita "nadvse normalno" družinsko življenje blizu središča mesta. V pogovoru razlaga o svojih prvih stikih z mestom in tamkajšnjimi ljudmi, o posebnostih študija na graški Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti, o prepletu slovenskega in avstrijskega oz. o dvojezičnosti v Gradcu ter zanimivo, glede na to, da ji nemški jezik načeloma ne povzroča preglavic, tudi o komunikacijskih preprekah, ki jih je morala premostiti ob spoznanju, da (lokalna) avstrijščina pač nima prav veliko zveze s t. i. visoko nemščino.
Z laiško misijonarko Polono Dominik jecljavo in po ovinkih o trenutnih razmerah na severu države, kjer divja državljanska vojna in kjer je o tem nevarno govoriti naglas.
Nekoč študent filozofije in antične grščine s poglobljenim poznavanjem filozofije ljubezni danes dela kot marketinški menedžer v Ženevi.
Mlada kmetica iz Vogelj na Gorenjskem je domačo kmetijo zamenjala za nastanitev v evropskem diplomatskem in političnem središču, kjer nadaljuje svojo politično pot v interesni skupini za evropske kmete COPA-COGECA.
V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibih. Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale.
Neveljaven email naslov