Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu
O njem pravi, da je mesto, ki ga zaznamujejo vrednote, kot so svoboda in uživanje, pa tudi enakopravnost – v smislu, da je oboje omogočeno tudi tistim z nižjimi dohodki. V službi pri organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo beguncem in azilantom iz LGBTQ+ skupnosti, se vsak dan trudi te sladkosti življenja vsaj začasno približati tudi priseljencem, ki jih v svojih rodnih okoljih prej nikoli niso bili deležni:
“Ne bežijo samo pred državo, ampak tudi pred svojo družbo, pred družino, prijatelji in sosedi. Bežijo sami in so zato zelo izolirani.”
Pri svojem delu se srečuje z izjemno težkimi zgodbami. Kako se spopada z njimi?
“Iskreno povedano, kar malo hladen postaneš. Moraš, da te vsaka zgodba ne prizadene osebno, ker potem težko opravljaš svoje delo.”
Pove tudi, da nemška prestolnica upravičeno slovi po pogostosti selitev in razgibanem nočnem življenju:
“Ko greš tukaj “ven”, si lahko “zunaj” 48 ur. V klubih prodajajo hrano, ljudje prinesejo s seboj obleko, vodo in sendviče, da so lahko tam cel vikend.”
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu
O njem pravi, da je mesto, ki ga zaznamujejo vrednote, kot so svoboda in uživanje, pa tudi enakopravnost – v smislu, da je oboje omogočeno tudi tistim z nižjimi dohodki. V službi pri organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo beguncem in azilantom iz LGBTQ+ skupnosti, se vsak dan trudi te sladkosti življenja vsaj začasno približati tudi priseljencem, ki jih v svojih rodnih okoljih prej nikoli niso bili deležni:
“Ne bežijo samo pred državo, ampak tudi pred svojo družbo, pred družino, prijatelji in sosedi. Bežijo sami in so zato zelo izolirani.”
Pri svojem delu se srečuje z izjemno težkimi zgodbami. Kako se spopada z njimi?
“Iskreno povedano, kar malo hladen postaneš. Moraš, da te vsaka zgodba ne prizadene osebno, ker potem težko opravljaš svoje delo.”
Pove tudi, da nemška prestolnica upravičeno slovi po pogostosti selitev in razgibanem nočnem življenju:
“Ko greš tukaj “ven”, si lahko “zunaj” 48 ur. V klubih prodajajo hrano, ljudje prinesejo s seboj obleko, vodo in sendviče, da so lahko tam cel vikend.”
Matej Goršič živi v mestu Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu Tartu.
Vesna Sanders se je v ZDA preselila zaradi ljubezni, ki jo je spoznala v Maleziji.
Mark Boris Andrijanič opisuje, kako se je Bruselj spremenil v tednu po terorističnem napadu na letališče in podzemno železnico.
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Neveljaven email naslov