Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu
O njem pravi, da je mesto, ki ga zaznamujejo vrednote, kot so svoboda in uživanje, pa tudi enakopravnost – v smislu, da je oboje omogočeno tudi tistim z nižjimi dohodki. V službi pri organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo beguncem in azilantom iz LGBTQ+ skupnosti, se vsak dan trudi te sladkosti življenja vsaj začasno približati tudi priseljencem, ki jih v svojih rodnih okoljih prej nikoli niso bili deležni:
“Ne bežijo samo pred državo, ampak tudi pred svojo družbo, pred družino, prijatelji in sosedi. Bežijo sami in so zato zelo izolirani.”
Pri svojem delu se srečuje z izjemno težkimi zgodbami. Kako se spopada z njimi?
“Iskreno povedano, kar malo hladen postaneš. Moraš, da te vsaka zgodba ne prizadene osebno, ker potem težko opravljaš svoje delo.”
Pove tudi, da nemška prestolnica upravičeno slovi po pogostosti selitev in razgibanem nočnem življenju:
“Ko greš tukaj “ven”, si lahko “zunaj” 48 ur. V klubih prodajajo hrano, ljudje prinesejo s seboj obleko, vodo in sendviče, da so lahko tam cel vikend.”
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu
O njem pravi, da je mesto, ki ga zaznamujejo vrednote, kot so svoboda in uživanje, pa tudi enakopravnost – v smislu, da je oboje omogočeno tudi tistim z nižjimi dohodki. V službi pri organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo beguncem in azilantom iz LGBTQ+ skupnosti, se vsak dan trudi te sladkosti življenja vsaj začasno približati tudi priseljencem, ki jih v svojih rodnih okoljih prej nikoli niso bili deležni:
“Ne bežijo samo pred državo, ampak tudi pred svojo družbo, pred družino, prijatelji in sosedi. Bežijo sami in so zato zelo izolirani.”
Pri svojem delu se srečuje z izjemno težkimi zgodbami. Kako se spopada z njimi?
“Iskreno povedano, kar malo hladen postaneš. Moraš, da te vsaka zgodba ne prizadene osebno, ker potem težko opravljaš svoje delo.”
Pove tudi, da nemška prestolnica upravičeno slovi po pogostosti selitev in razgibanem nočnem življenju:
“Ko greš tukaj “ven”, si lahko “zunaj” 48 ur. V klubih prodajajo hrano, ljudje prinesejo s seboj obleko, vodo in sendviče, da so lahko tam cel vikend.”
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Neveljaven email naslov