Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega
Zunaj smučarske sezone je bil doma v Sloveniji, približno dvesto dni na leto pa je preživel na snegu ali v gorskih letoviščih Francije in Avstrije ali Avstralije. Nino Žičkar poudarja, da tudi služba, ki si jo prej leta “opravljal” za hobi, ni vsak dan sanjska. Da ob dneh, ko je izrazito slabo vreme (eden takih je bila prav sreda, ko smo intervju posneli), vse prehitro pozabljamo, da se stranke po dveh urah smučanja v dežju in vetru vrnejo v tople koče in hotele, inštruktorji pa recimo v izrednih razmerah, ko tudi gondole in dvigala ne delujejo, s smučmi na ramenih premagujejo strmine s smučišča na smučišče.
“Danes je bil en tak težak dan, ker je bilo zelo vetrovno in je bila zaprta polovica smučišč. Delam v nekem smučarskem kompleksu, ki povezuje 12 smučišč in moral sem priti z enega smučišča na drugo. Ker pa je bilo preveč vetrovno, žičnica ni obratovala, zato sem dal smučke na ramo in hodil dobre pol ure po smučarski stezi navzgor, da mi ni bilo treba odpovedati učne ure.”
Nino pravi, da so v primerjavi s Slovenci in Angleži, s katerimi v Franciji največ dela, Avstralci zelo sproščeni, včasih še preveč:
“Po koncu dolgega dne sem se vračal domov. Da bi prišel do apartmaja, sem moral na sedežnico. Bil sem edini na sedežnici, ko so jo ugasnili in me pustili na njej. Delavci so me našli, ko so se pod sedežnico vračali domov.”
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega
Zunaj smučarske sezone je bil doma v Sloveniji, približno dvesto dni na leto pa je preživel na snegu ali v gorskih letoviščih Francije in Avstrije ali Avstralije. Nino Žičkar poudarja, da tudi služba, ki si jo prej leta “opravljal” za hobi, ni vsak dan sanjska. Da ob dneh, ko je izrazito slabo vreme (eden takih je bila prav sreda, ko smo intervju posneli), vse prehitro pozabljamo, da se stranke po dveh urah smučanja v dežju in vetru vrnejo v tople koče in hotele, inštruktorji pa recimo v izrednih razmerah, ko tudi gondole in dvigala ne delujejo, s smučmi na ramenih premagujejo strmine s smučišča na smučišče.
“Danes je bil en tak težak dan, ker je bilo zelo vetrovno in je bila zaprta polovica smučišč. Delam v nekem smučarskem kompleksu, ki povezuje 12 smučišč in moral sem priti z enega smučišča na drugo. Ker pa je bilo preveč vetrovno, žičnica ni obratovala, zato sem dal smučke na ramo in hodil dobre pol ure po smučarski stezi navzgor, da mi ni bilo treba odpovedati učne ure.”
Nino pravi, da so v primerjavi s Slovenci in Angleži, s katerimi v Franciji največ dela, Avstralci zelo sproščeni, včasih še preveč:
“Po koncu dolgega dne sem se vračal domov. Da bi prišel do apartmaja, sem moral na sedežnico. Bil sem edini na sedežnici, ko so jo ugasnili in me pustili na njej. Delavci so me našli, ko so se pod sedežnico vračali domov.”
Filozofinja, teologinja in veterinarska tehnica se po šestih letih življenja v Carigradu z možem domačinom loteva novega življenjskega izziva.
Mateja Pavlič že deset let z možem živi v soparnem močvirju globokega juga Združenih držav, družbo jima delajo simpatično odbite evolucijske stvaritve.
Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Slavica Tucakov je pred dvema letoma Slovenijo zamenjala za Cardiff. Pustila je redno službo in se v Wales odpravila na avdicijo za glasbeno skupino. Avdicijo za mesto basistke je sicer prestala, a je nato sodelovanje padlo v vodo. A vendar: slab začetek, dober konec! Trenutno dela v Chapter Arts Centru, ki daje dom številnim umetnikom in ki so ga ob ustanovitvi – pred skoraj 50 leti – s koncertom podprli člani skupine Pink Floyd. Tudi z glasbo se ukvarja, med drugim je nastopala z zasedbo Kosheen.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.
S prijateljem sta se tako pred nekaj leti v iskanju novih izzivov in močno željo po uspehu podala na pot do zvezd. Kot primerno izstrelišče v vesolje, ki ga krasijo zvezde svetovne estrade, odete v oblačila najmočnejših blagovnih znamk, sta izbrala London. Tam se je Jožef pogovarjal z velikimi imeni šovbiznisa, kot so Robert De Niro, Adriana Lima, Sophie Turner, David Schwimmer in Naomi Campbell. Slednja ga je samo s svojo prezenco in par besedami tako navdušila, da je pozneje spisal knjigo s protagonistko, katere osebnost temelji na njeni, za “Rossa iz Prijateljev” pa pravi, da je eden najbolj pristnih in priljudnih zvezdnikov, kar jih lahko spoznaš.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.
Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje. Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi tam so zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi se pa tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Magistra arabskih študij je v Kairu spoznala moža Mustafo. Nekaj let sta preživela v Londonu, nato pa se zaradi boljše kakovosti življenja v Sloveniji preselila nazaj v njeno rojstno vas.
Samo v obdobju študija je zamenjala sedem naslovov; izkušnje je nabirala na Finskem, Danskem, v Avstriji, Španiji (in Kataloniji) ter v Braziliji. Zadnjih nekaj let pa kot podjetnica v vinarskem turizmu dela na rodnem Dolenjskem. Ugotavlja, da lokalno okolje v večini primerov ne prepoznava vrednosti v tujini izobraženih “povratnikov”.
Neveljaven email naslov