Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega
Zunaj smučarske sezone je bil doma v Sloveniji, približno dvesto dni na leto pa je preživel na snegu ali v gorskih letoviščih Francije in Avstrije ali Avstralije. Nino Žičkar poudarja, da tudi služba, ki si jo prej leta “opravljal” za hobi, ni vsak dan sanjska. Da ob dneh, ko je izrazito slabo vreme (eden takih je bila prav sreda, ko smo intervju posneli), vse prehitro pozabljamo, da se stranke po dveh urah smučanja v dežju in vetru vrnejo v tople koče in hotele, inštruktorji pa recimo v izrednih razmerah, ko tudi gondole in dvigala ne delujejo, s smučmi na ramenih premagujejo strmine s smučišča na smučišče.
“Danes je bil en tak težak dan, ker je bilo zelo vetrovno in je bila zaprta polovica smučišč. Delam v nekem smučarskem kompleksu, ki povezuje 12 smučišč in moral sem priti z enega smučišča na drugo. Ker pa je bilo preveč vetrovno, žičnica ni obratovala, zato sem dal smučke na ramo in hodil dobre pol ure po smučarski stezi navzgor, da mi ni bilo treba odpovedati učne ure.”
Nino pravi, da so v primerjavi s Slovenci in Angleži, s katerimi v Franciji največ dela, Avstralci zelo sproščeni, včasih še preveč:
“Po koncu dolgega dne sem se vračal domov. Da bi prišel do apartmaja, sem moral na sedežnico. Bil sem edini na sedežnici, ko so jo ugasnili in me pustili na njej. Delavci so me našli, ko so se pod sedežnico vračali domov.”
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega
Zunaj smučarske sezone je bil doma v Sloveniji, približno dvesto dni na leto pa je preživel na snegu ali v gorskih letoviščih Francije in Avstrije ali Avstralije. Nino Žičkar poudarja, da tudi služba, ki si jo prej leta “opravljal” za hobi, ni vsak dan sanjska. Da ob dneh, ko je izrazito slabo vreme (eden takih je bila prav sreda, ko smo intervju posneli), vse prehitro pozabljamo, da se stranke po dveh urah smučanja v dežju in vetru vrnejo v tople koče in hotele, inštruktorji pa recimo v izrednih razmerah, ko tudi gondole in dvigala ne delujejo, s smučmi na ramenih premagujejo strmine s smučišča na smučišče.
“Danes je bil en tak težak dan, ker je bilo zelo vetrovno in je bila zaprta polovica smučišč. Delam v nekem smučarskem kompleksu, ki povezuje 12 smučišč in moral sem priti z enega smučišča na drugo. Ker pa je bilo preveč vetrovno, žičnica ni obratovala, zato sem dal smučke na ramo in hodil dobre pol ure po smučarski stezi navzgor, da mi ni bilo treba odpovedati učne ure.”
Nino pravi, da so v primerjavi s Slovenci in Angleži, s katerimi v Franciji največ dela, Avstralci zelo sproščeni, včasih še preveč:
“Po koncu dolgega dne sem se vračal domov. Da bi prišel do apartmaja, sem moral na sedežnico. Bil sem edini na sedežnici, ko so jo ugasnili in me pustili na njej. Delavci so me našli, ko so se pod sedežnico vračali domov.”
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Na Stanfordu pripravlja doktorat iz matematike: "Debate, ki prihajajo na plan, so, kako najti ravnovesje med delom in hobiji."
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
V Globalni vasi smo govorili z Alešem Drenikom, ki je od januarja v Omanu. V tamkajšni kraljevi operi je vodja programa, ta konec tedna pa pri njiih gostuje Dunajska državna opera s Figarovo svatbo, kar predstavlja enega od vrhuncev sezone.
Tadej Košmrlj je poklical v Heraklion na Kreti, telefon pa je dvignila Petra Jevševar.
Neveljaven email naslov