Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dijakinje in dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, Prve gimnazije Maribor, Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko celje in prometne šole Maribor so se ob svetovnem dnevu radia pogovarjali z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc. Pripravlja Aleš Ogrin.
Minuli petek smo na 1. programu Radia Slovenija praznovali svetovni dan radia. Ta je bil letos namenjen mladim, zato smo se odločili, da programsko shemo tistega dne povsem prilagodimo prav njim. Ker v okviru programskih pasov Programa za mlade veliko pozornosti namenimo tudi temam povezanim z Evropsko unijo, smo se v veliko RTV-jevo sejno sobo na pogovor odločili povabiti slovensko evropsko komisarko Violeto Bulc, ki je v Bruslju zadolžena za področje prometa. V našo in njeno družbo, pa smo povabili še dijake nekaterih srednjih šol. S komisarko so se tako v sproščen pogovor zapletli dijakinje in dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, Prve gimnazije Maribor, Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje in prometne šole Maribor.
Pogovor ni bil le prometno obarvan
Čeprav je slovenska komisarka, kot rečeno, zadolžena za resor prometa, pogovor še zdaleč ni bil omejen le na to temo. V uvodu je tako komisarka mlade najprej povprašala, kaj si želijo in pričakujejo od Evropske unije. Dijaki iz Radovljice so tu odgovorili, da cenijo predvsem možnosti, ki jim jih ponuja šolanje v tujini preko programa Erasmus, vendar so izpostavili, da bi bilo še marsikaj potrebno storiti na področju tistih, ki obiskujejo splošne programe srednješolskega izobraževanja, saj so programi izmenjav mnogo lažje dostopni strokovno oziroma poklicno usmerjenim mladim.
Slišati je bilo tudi nekaj misli o tem, da bi Evropa postala manj nacionalna, kot trenutno je. Dijaki pa so izrazili tudi željo po odprtju komunikacijskega kanala med njimi in evropskimi ustanovami, kar je bila nekakšna replika na komisarkino ugotavljanje težav na področju prepada med trenutno mlado in srednjo generacijo.
Kakšna je razvojna vizija evropskega prometa
Dijakinje in dijaki so zagotovo eni izmed glavnih uporabnikov javnega prevoza, a ta ni vedno urejen tako, kot bi si želeli. Dijaki so pri tej temi izpostavili predvsem naše železnice.
O pravilni izbiri študija
Ker je naše srečanje sovpadalo z informativnimi dnevi pred vpisom na fakultete, je pogovor nanesel tudi na izmenjavo mnenj o pravilni izbiri študija. Komisarka Violeta Bulc je bila pri tem odgovoru povsem neposredna in je dijakom svetovala, da naj poslušajo svoje srce, saj bodo tako najbolj uživali med študijem in posledično kasneje pri delu, ki ga bodo opravljali. Izpostavila pa je tudi pomen vseživljenjskega učenja, saj po njenih besedah le um, ki vseskozi raste, nikoli ne zamre.
Med oddajo smo vam ponudili tudi možnost, ki seveda še vedno velja, da nam na naš Facebook profil Program za mlade (www.facebook.com/programzamlade) zapišete vaše konkretne ideje ali vprašanja, ki jih imate glede delovanja Evropske unije, mi pa jih bomo za vas spravili na pravi naslov in vam priskrbeli odgovor ali mnenje o vaših predlogih, pobudah ali zgolj razmišljanjih. Slovenski predstavniki v Evropski uniji se za mlade seveda zanimajo, kar je pokazal tudi slovenski evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki je med oddajo kar nekajkrat ”tvitnil” vsebino našega pogovora. S sliko za omrežje twitter pa je se končal tudi petkov obisk slovenske komisarke Violete Bulc v naši hiši.
Obisk komisarke se konca s selfijem! #WorldRadioDay #obiskBulc @radioPrvi pic.twitter.com/vRF05xJ0EJ pic.twitter.com/6fWX2bpuVl
— Violeta Bulc (@Bulc_EU) February 13, 2015
826 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Dijakinje in dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, Prve gimnazije Maribor, Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko celje in prometne šole Maribor so se ob svetovnem dnevu radia pogovarjali z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc. Pripravlja Aleš Ogrin.
Minuli petek smo na 1. programu Radia Slovenija praznovali svetovni dan radia. Ta je bil letos namenjen mladim, zato smo se odločili, da programsko shemo tistega dne povsem prilagodimo prav njim. Ker v okviru programskih pasov Programa za mlade veliko pozornosti namenimo tudi temam povezanim z Evropsko unijo, smo se v veliko RTV-jevo sejno sobo na pogovor odločili povabiti slovensko evropsko komisarko Violeto Bulc, ki je v Bruslju zadolžena za področje prometa. V našo in njeno družbo, pa smo povabili še dijake nekaterih srednjih šol. S komisarko so se tako v sproščen pogovor zapletli dijakinje in dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, Prve gimnazije Maribor, Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje in prometne šole Maribor.
Pogovor ni bil le prometno obarvan
Čeprav je slovenska komisarka, kot rečeno, zadolžena za resor prometa, pogovor še zdaleč ni bil omejen le na to temo. V uvodu je tako komisarka mlade najprej povprašala, kaj si želijo in pričakujejo od Evropske unije. Dijaki iz Radovljice so tu odgovorili, da cenijo predvsem možnosti, ki jim jih ponuja šolanje v tujini preko programa Erasmus, vendar so izpostavili, da bi bilo še marsikaj potrebno storiti na področju tistih, ki obiskujejo splošne programe srednješolskega izobraževanja, saj so programi izmenjav mnogo lažje dostopni strokovno oziroma poklicno usmerjenim mladim.
Slišati je bilo tudi nekaj misli o tem, da bi Evropa postala manj nacionalna, kot trenutno je. Dijaki pa so izrazili tudi željo po odprtju komunikacijskega kanala med njimi in evropskimi ustanovami, kar je bila nekakšna replika na komisarkino ugotavljanje težav na področju prepada med trenutno mlado in srednjo generacijo.
Kakšna je razvojna vizija evropskega prometa
Dijakinje in dijaki so zagotovo eni izmed glavnih uporabnikov javnega prevoza, a ta ni vedno urejen tako, kot bi si želeli. Dijaki so pri tej temi izpostavili predvsem naše železnice.
O pravilni izbiri študija
Ker je naše srečanje sovpadalo z informativnimi dnevi pred vpisom na fakultete, je pogovor nanesel tudi na izmenjavo mnenj o pravilni izbiri študija. Komisarka Violeta Bulc je bila pri tem odgovoru povsem neposredna in je dijakom svetovala, da naj poslušajo svoje srce, saj bodo tako najbolj uživali med študijem in posledično kasneje pri delu, ki ga bodo opravljali. Izpostavila pa je tudi pomen vseživljenjskega učenja, saj po njenih besedah le um, ki vseskozi raste, nikoli ne zamre.
Med oddajo smo vam ponudili tudi možnost, ki seveda še vedno velja, da nam na naš Facebook profil Program za mlade (www.facebook.com/programzamlade) zapišete vaše konkretne ideje ali vprašanja, ki jih imate glede delovanja Evropske unije, mi pa jih bomo za vas spravili na pravi naslov in vam priskrbeli odgovor ali mnenje o vaših predlogih, pobudah ali zgolj razmišljanjih. Slovenski predstavniki v Evropski uniji se za mlade seveda zanimajo, kar je pokazal tudi slovenski evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki je med oddajo kar nekajkrat ”tvitnil” vsebino našega pogovora. S sliko za omrežje twitter pa je se končal tudi petkov obisk slovenske komisarke Violete Bulc v naši hiši.
Obisk komisarke se konca s selfijem! #WorldRadioDay #obiskBulc @radioPrvi pic.twitter.com/vRF05xJ0EJ pic.twitter.com/6fWX2bpuVl
— Violeta Bulc (@Bulc_EU) February 13, 2015
Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč.
Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.
Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? Šilarji se ne dajo, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium smo se družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.
Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Nocoj smo gostili dijaški četvorec iz glasbene skupine Masaž, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Z voditeljico Liano Buršič so studio delili mladi Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Timotej Poznič in Maks Rozman. \t
Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Zakaj imajo mladi vsega dovolj, na kaj želijo opozoriti v javnih pismih, s peticijo in protestom in zakaj jih nihče ne sliši? Z mladimi v tokratnem Gymnasiumu.
Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.
Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih, slišali pa bomo še druge mlade, ki skrbijo za svojo telesno aktivnost.
V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.
Naši gosti so bili predstavniki študentov drugega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Konec lanskega leta so naredili priredbo znane skladbe White Christmas, a s prav posebnim namenom, in sicer v podporo vsem učiteljem in profesorjem, ki v teh razmerah poučujejo na daljavo … Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasnene umetnosti in kakšnega glasbila - kako poteka njihov študij na daljavo in kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas?
Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.
Devetnajsti Festival mlade literature Urška 2020 se je končal in poslal na slovensko literarno sceno nova, mlada literarna peresa. Z nami v oddaji so zmagovalka, Uršljanka 2020 - Selma Skenderović, finalistki Tanja Božić in Ines Žabkar ter državna selektorica - mag. Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka.
Animateka je mednarodni festival, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Vsak december, že 17. leto zapored, predstavlja vrhunsko produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope, najbolj izvirne evropske študentske filme in skrbno izbrane mednarodne filme za otroke in najstnike. Tokratna Animateka je spletna in se zaključi v sredo. Z vsem, kar morate vedeti o njej, tokrat v Gymnasiumu z gostjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru. Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila. Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!
Društvo Novi dijak je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti. Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.
ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nhekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča.
Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart. Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame. V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Neveljaven email naslov