Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko Slovenija postane novi dom

30.09.2015

Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.

“Odšel sem zaradi varnostnih razlogov – beg je bil edina rešitev, da si rešim življenje. Kaj se je dogajalo v Afganistanu? Tam so bili ekstremisti, ki so s silo in za svojo korist in svoje namene zlorabili mlade ljudi moje starosti. Da grem, je bila odločitev družine, saj ne vem, koliko je človek pri 15 letih zmožen sam odločati. Družina je ugotovila, da je to najboljša rešitev zame.”

To je zgodba 22-letnega Ahmada Ahmadija, ki je pri 15. letih zbežal iz Afganistana in pred petimi leti, sicer zgolj po naključju, prišel v Slovenijo. Pot je bila dolga in nevarna.

Pot Jovana Djordjevića je bila lažja, njegovi razlogi drugačni. Prišel je namreč zaradi gospodarske krize. V Slovenijo se je že prej preselil njegov oče, pred tremi leti pa je v Slovenijo prišel tudi sam in zdaj že dve leti študira in dela prek študentskega servisa.

“Sicer ne vem, če bi sam izbral Slovenijo, bi pa vsekakor odšel iz Srbije. Služb v Srbiji ni. Saj tudi v Sloveniji ni najboljše, ampak vseeno je bolje. V Sloveniji mi je všeč, ker je varna, mirna, majhna država, počutim se bolj varno kot prej.”

Bolj varno se tu počutijo tudi tisti, ki so, tako kot Ahmad, prišli iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi.

Fatima Daud Musse je pred leti zaradi nasilja v državi izgubila moža, v iskanju boljšega in varnejšega življenja je odšla najprej v sosednje države, nato proti Evropi. V Slovenijo je prišla pred dvema letoma, nato pa ji je uspelo pred devetimi meseci sem pripeljati tudi svoje otroke. Ima jih 8.

Najprej strah v domovini, potem stres, nevarnosti na poti, ampak tudi ko prideš v varno državo, se ta negotovost ne konča – v Sloveniji je namreč težko priti do mednarodne zaščite. Manj kot 400 ljudi je v Sloveniji dobilo mednarodno zaščito. Ahmad Ahmadi:

“Dolgo sem imel strah v glavi, da me ne bodo deportirali nazaj v Afganistan. Znajti se v tem birokratskem sistemu, pa ne le v Sloveniji, najbrž tudi v drugih državah, je precej težko. Ker nisi iz te kulture, iz tega okolja, ti primanjkuje znanja o postopkih, o pravilih mednarodne zaščite. In to je težava.”

A niso težki le uradni postopki, temveč tudi to, da prideš v neko državo, ki je ne poznaš in kjer si drugačen. Jovanu je bilo na začetku težko.

Te poglede pozna tudi Chenyun Lin, 18-letna Kitajka, ki je v Slovenijo prišla pred slabimi petimi leti. Na Kitajskem je živela s starimi starši, v Slovenijo je prišla k staršem, zdaj je tu sama s sestro.

Ahmad Ahmadi pozna poglede, o katerih sta govorila Yun in Jovan. In jih razume:

“So upravičeni v smislu, da so ljudje radovedni. Vsi smo radovedni in želimo vedeti stvari. Ko spoznaš človeka, ga lažje tudi sprejmeš v svojo družbo. To je obveznost tujca, da če dobi priložnost, pokaže, da je tudi sam normalen človek, da hodi po dveh nogah, lahko govori isti jezik, se lahko nauči istih navad. Osebno nisem imel veliko negativnih izkušenj. Se mi je pa življenje spremenilo, ko sem začel govoriti tekoče slovensko.”

Poznavanje jezika odpira vrata … A jezik, ki ga zadnje čase zaradi prihoda številnih beguncev v Evropo slišimo v jasnosti, velikokrat vsebuje elemente sovražnega govora. In v njem se ljudi, ki iščejo boljše življenje, hitro označi z vero in potencialnim tveganjem za terorizem. O tem, zakaj je tako in kaj je rešitev, pa Jovan in Ahmad:


Gymnasium

815 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Ko Slovenija postane novi dom

30.09.2015

Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.

“Odšel sem zaradi varnostnih razlogov – beg je bil edina rešitev, da si rešim življenje. Kaj se je dogajalo v Afganistanu? Tam so bili ekstremisti, ki so s silo in za svojo korist in svoje namene zlorabili mlade ljudi moje starosti. Da grem, je bila odločitev družine, saj ne vem, koliko je človek pri 15 letih zmožen sam odločati. Družina je ugotovila, da je to najboljša rešitev zame.”

To je zgodba 22-letnega Ahmada Ahmadija, ki je pri 15. letih zbežal iz Afganistana in pred petimi leti, sicer zgolj po naključju, prišel v Slovenijo. Pot je bila dolga in nevarna.

Pot Jovana Djordjevića je bila lažja, njegovi razlogi drugačni. Prišel je namreč zaradi gospodarske krize. V Slovenijo se je že prej preselil njegov oče, pred tremi leti pa je v Slovenijo prišel tudi sam in zdaj že dve leti študira in dela prek študentskega servisa.

“Sicer ne vem, če bi sam izbral Slovenijo, bi pa vsekakor odšel iz Srbije. Služb v Srbiji ni. Saj tudi v Sloveniji ni najboljše, ampak vseeno je bolje. V Sloveniji mi je všeč, ker je varna, mirna, majhna država, počutim se bolj varno kot prej.”

Bolj varno se tu počutijo tudi tisti, ki so, tako kot Ahmad, prišli iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi.

Fatima Daud Musse je pred leti zaradi nasilja v državi izgubila moža, v iskanju boljšega in varnejšega življenja je odšla najprej v sosednje države, nato proti Evropi. V Slovenijo je prišla pred dvema letoma, nato pa ji je uspelo pred devetimi meseci sem pripeljati tudi svoje otroke. Ima jih 8.

Najprej strah v domovini, potem stres, nevarnosti na poti, ampak tudi ko prideš v varno državo, se ta negotovost ne konča – v Sloveniji je namreč težko priti do mednarodne zaščite. Manj kot 400 ljudi je v Sloveniji dobilo mednarodno zaščito. Ahmad Ahmadi:

“Dolgo sem imel strah v glavi, da me ne bodo deportirali nazaj v Afganistan. Znajti se v tem birokratskem sistemu, pa ne le v Sloveniji, najbrž tudi v drugih državah, je precej težko. Ker nisi iz te kulture, iz tega okolja, ti primanjkuje znanja o postopkih, o pravilih mednarodne zaščite. In to je težava.”

A niso težki le uradni postopki, temveč tudi to, da prideš v neko državo, ki je ne poznaš in kjer si drugačen. Jovanu je bilo na začetku težko.

Te poglede pozna tudi Chenyun Lin, 18-letna Kitajka, ki je v Slovenijo prišla pred slabimi petimi leti. Na Kitajskem je živela s starimi starši, v Slovenijo je prišla k staršem, zdaj je tu sama s sestro.

Ahmad Ahmadi pozna poglede, o katerih sta govorila Yun in Jovan. In jih razume:

“So upravičeni v smislu, da so ljudje radovedni. Vsi smo radovedni in želimo vedeti stvari. Ko spoznaš človeka, ga lažje tudi sprejmeš v svojo družbo. To je obveznost tujca, da če dobi priložnost, pokaže, da je tudi sam normalen človek, da hodi po dveh nogah, lahko govori isti jezik, se lahko nauči istih navad. Osebno nisem imel veliko negativnih izkušenj. Se mi je pa življenje spremenilo, ko sem začel govoriti tekoče slovensko.”

Poznavanje jezika odpira vrata … A jezik, ki ga zadnje čase zaradi prihoda številnih beguncev v Evropo slišimo v jasnosti, velikokrat vsebuje elemente sovražnega govora. In v njem se ljudi, ki iščejo boljše življenje, hitro označi z vero in potencialnim tveganjem za terorizem. O tem, zakaj je tako in kaj je rešitev, pa Jovan in Ahmad:


27.07.2016

18. študentska delovna brigada

ridružili smo se študentom na 18. študentski delovni brigadi. Projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru se med 22. in 31. julijem odvija na Koroškem. Vsako leto namreč študenti obiščejo občino, ki je demografsko ogrožena ali so jo prizadele naravne katastrofe (začelo se je v Bovcu leta 1999, kjer so študenti pod vodstavom Zorana Kačičnika pomagali pri odpravi posledic potresa). Letos so se opravili najbližje Mariboru – v Radlje ob Dravi.


20.07.2016

Študij na elitnih tujih univerzah

Za tiste univerze iz t.i. ameriške Ivy League kot so denimo Harvard, Princeton, Yale in Columbia pa britanske Cambridge in Oxford ste, če ne drugje najbrž slišali vsaj v kakem filmu ali informativni oddaji, ko ob novicah o svetovnih političnih in drugih voditeljih pa Nobelovih nagrajencih slišimo, da so diplomanti omenjenih univerz. In res jih je veliko. Ni pa mnogo Slovencev, ki so študirali na prestižnih tujih univerzah. A jih ni niti tako malo. In tisti mladi, ki jim je uspel ta podvig za življenje, kot to izkušnjo radi imenujejo so tokratni gostje Gymnasiuma. Štirje mladi slovenski diplomanti najprestižnejših svetovnih univerz. Kaj pomeni priti na najbolj elitne tuje univerze, kako študij v tujini in izkušnja vrhunskega akademskega okolja zaznamuje življenje, pa tudi o tem kakšen finančni podvig je to in kaj pomeni za nadaljnjo kariero? Prisluhnite jim v pogovoru z Liano Buršič.


13.07.2016

Podiramo meje: Gaj Jakič in mladi

V tokratnem Gymnasiumu, namenjenemu podiranju meja, bomo odkrivati, kako je biti drugačen od večine, kako je biti na invalidskem vozičku, pa vseeno živeti polno življenje. Gosti so Gal Jakič, paraplegik, športnik, fotograf, spletni oblikovalec, strokovni sodelavec Zveze za šport invalidov Slovenije, in dijaki: Maja, Patricija, Timotej iz Gimnazije Bežigrad in Ana, Nika, Nina in Gašper iz Gimnazije Kranj, tudi sami športniki.


06.07.2016

Aktivizem v apatični družbi

Tokrat bomo v oddaji gostili mlade aktiviste iz vrst tabornikov, skavtov in organizacije Brez izgovora Slovenija. Pogovarjali se bomo o tem kako biti v pasivni potrošniški družbi aktivist. Kako prepoznati in kako se upreti navadam, predlogom in nagovarjanju medijev, vrstnikov in industrije. Zakaj sploh biti aktivist v družbi apatije, kjer se tako pogosto počutimo, kot da ne moremo spremeniti ničesar? Vabljeni da se nam pridružite tudi preko telefonske linije in facebooka.


29.06.2016

Poletni tabori in delavnice

Počitnice so se začele in medtem ko si bodo nekateri mladi privoščili počitek in oddih od šole, bodo drugi izkoristili poletni čas za nabiranje novih izkušenj in obiskovanje različnih taborov in delavnic. V tokratni oddaji ste lahko slišali vtise z geografskega in astronomskega tabora, preverili pa smo tudi vzdušje na poletni šoli fotografije in delavnici robotike ter skočili še v London.


22.06.2016

Konec šolskega leta

Ker se v teh dneh končuje še eno šolsko leto za številne šolarje, bomo temu posvetili današnjo oddajo. Kaj bo mladim najbolj ostalo v spominu, kateri predmet jim je povzročal največ preglavic, kako uspešni so bili na koncu in kakšni so njihovi počitniški načrti ...


18.06.2016

Shakespearovo leto na Gimnaziji Bežigrad

Letos mineva 400 let od smrti enega največjih angleških piscev in dramatikov Williama Shakespera. Kdo ne pozna njegovih del, ki so nenehno reinterpretirana in postavljena na gledališke odre in filmska platna – Romeo in Julija, Hamlet, Othello, Machbeth, Kralj Lear, Julij Cezar, Mnogo hrupa za nič, Beneški trgovec? Mladi se z njegovimi dramami in soneti spoznajo v šoli – nekateri tudi v angleščini. Čeprav je Shakespearova angleščina težka (kako je zvenela v njegovih časih, lahko slišite v oddaji!!!), njegove teme kompleksne, vam v poslušanje ponujamo, kako so Shakespeara uprizorili, brali in aktualizirali na Gimnaziji Bežigrad.


15.06.2016

Chef Bine Volčič in mladi kuharji

Kuhanje je danes moderno. Množica kulinaričnih showov, kuharske oddaje z vseh koncev sveta, gastro blogi, kuharski tečaji, spletni kuharski portali, poplava knjig s to vsebino, recepti z vsega sveta in na vse načine … skratka zdi se, da danes vsi kuhamo. Tudi v tokratnem Gymnasiumu bomo, v besedi. Z nami bo chef Bine Volčič in srednješolski kuharji, mladi upi slovenske kulinarike. Oddajo pripravlja in vodi: Liana Buršič


08.06.2016

O smešnih in manj smešnih stvareh: Perica Jerković in mladi

To sredo so se mladi srečali s stand-up komikom Perico Jerkovićem, ki je v Slovenijo prišel v 90-ih kot begunec iz Bosne in na lastni koži doživel, kaj pri nas pomeni, če ti nekdo reče Bosanec. A zbadanja, občutka manjvrednosti, revščine ni več, Perica je danes uspešen komik, ki nas nasmeji na stand-up večerih ali svojih dveh monokomedijah. Le kakšna vprašanja so imeli zanj mladi? Prisluhnite!


01.06.2016

IMPROKLET FINALE 2016: Gimnazija Bežigrad in Gimnazija Poljane

Tekmovanje v radijski improvizaciji je doseglo točko vrelišče, prisluhnite letošnjim finalistom Giamnziji Polajne in Gimnazije Bežigrad. Po treh disciplinah so sodniki določili zmagovalce, ki se bodo pridružili ekipi Radia Gaga v prvi junijski oddaji


25.05.2016

Improklet - POLFINALE - Gimnazija Jožeta Plečnika in Gimnazija Poljane

V drugi polfinalni tekmi sta se pomerili ekpi Gimnazije Poljane in Gimnazije Jožeta Plečnika. Pred nami je le še finale. Katera ekipa se bo pridružula Gimnaziji Bežigrad v finalu naslednji teden? Glasujete lahko na www.facebook.com/Improklet


18.05.2016

Improklet: Polfinalni obračun Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Antona Aškerca

Polfinalni obračun Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Antona Aškerca


11.05.2016

Improklet: Gimnazija Poljane in Srenja šola za oblikovanje in fotografijo

Tokrat sta se kot zadnji ekipi prvega kroga pete sezone tekmovanja Improklet pomerili Gimnazija Poljane in Srenja šola za oblikovanje in fotografijo. Za svoje favorite lahko glasujete na Facebook/Improklet. Naslednji teden pa je na vsrti že prva polginalna tekma. Pomerili se bosta Gimnazija Bežigrad in Gimnazija Antona Aškerca. Se slišimo v sredo, ob 20h!


04.05.2016

Improklet: Gimnazija Jožeta Plečnika in Srednja vzgojiteljska šola in gimanzija Ljubljana

Tretja oddaja prvega kroga je za nami. Glasujte za svoje favorite na FB strani Improklet.


20.04.2016

IMPROKLET: Gimnazija Vič in Gimnazija Antona Aškerca

V drugi oddaji sta se pomerili ekipi Gimnazije Vič in Gimnazije Antona Aškerca. Prisluhite kako sta se odrezali in obiščite Facebook stran Improklet, kjer boste lahko oddali glas tisti ekipi, ki vas je bolj prepričala.


13.04.2016

Improklet: Pionirski dom in Gimnazija Bežigrad

V prvi oddaji nove sezone tekmovalne oddaje v radijski imrpovizaciji Improklet sta se pomerili ekipi Pionirskega doma in Gimnazije Bežigrad.


06.04.2016

Gymnasium - Ana Karenina, 6.4.

Kdo je Ana Karenina - ena najbolj vznemirljiv žensk v svetovni književnosti? Je žrtev tragične usode ali lastne zaslepeljnosti? Je padla ženska ali ujetnica družbe? Kako je mogoče, da se njeno življenje tako hitro sesuje v prah? Je morda za to odgovoren isti nesrečni element, zaradi katerega bralci precej raje kot srečne zgodbe, beremo tisti, ki so polne trpljenja in bolečine. Zgodbe, zapisane s črnim črnilom. O Tolstojevem romanu in letošnjem maturitetnem eseju bo tekel pogovor v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine Gimnazije Poljane.


30.03.2016

Maturitetni esej I. - Ločil bom peno od valov

“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.


23.03.2016

Gymnasium.eu - finalna oddaja

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


09.03.2016

Zunanja politika Evropske unije

Razvoj evropske zunanje politike se zaradi nemirnega obdobja, v katerem se nahajamo, srečuje z novimi izzivi. Je Evropska unija še tako imenovani svetovni mirovni posrednik, h kateremu centru moči bi se morala obrniti in kakšna naj bo njena gospodarska politika glede tretjih držav? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki Gimnazije Murska Sobota osvetlili tokrat.


Stran 19 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov