Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
826 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije se je v začetku septembra odvilo 28. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v kategoriji oranje z obračalnim plugom in s plugom krajnikom. Mladi orači, državni prvaki v oranju Medard Jamšek, Rok Žižek, Jože Sambt ter so bili tokrat gostje voditeljice Liane Buršič za debato o vrlinah in veščinah rokodelstva in dela z zemljo. Z njimi sta prišla tudi učitelj strokovnih predmetov, mentor in dolgoletni sodnik državnih prvenstev v oranju Dejan Kočiš z Biotehniške šole Rakičan in organizatorica praktičnega izobraževanja za kmetijstvo Biotehniškega centra Naklo - Majda Kolenc Artiček.
Bi znali pomagati človeku s srčnim zastojem? Kako bi odreagirali, če bi bili priča prometni nesreči s poškodovanimi ljudmi? Vsi ljudje z vozniškim izpitom opravijo tečaj prvem pomoči, a zdi se, da je to premalo. In kako izurjeni so v prvi pomoči mladi, ki na urniku v šoli nimajo obveznega predmeta, ki bi jim ponujal to znanje? Z nami so bili tisti, ki znajo pomagati - državni prvaki v prvi pomoči, dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Urša Kočevar, Luka Vidmar in Žiga Končar pa z nami niso delili le znanja prve pomoči in izkušenj s tekmovanj, razmišljali so tudi o svojem bodočem poklicu.
16. Filmski tabor Kolpa, ki ga organizira ZIK Črnomelj, je potekal med 21. in 23. avgustom 2023 v Radencih v Poljanski dolini ob Kolpi. Na njem je ustvarjalo 24 mladih slovenskih filmskih ustvarjalcev, starih od 13 do19 let, v štirih različnih kategorijah: filmska igra (mentorica: Mojca Funkl), animirani film (mentorica: Brina Fekonja), dokumentarni film (mentorica: Ema Muc), filmski scenarij in režija (mentorja: Martin Turk in August Adrian Braatz). Rdečo nit za vse štiri kratke filme, ki so nastali na taboru, pa so mentorji in udeleženci črpali iz knjige Poljanska dolina ob Kolpi – dolina zgodb. V njih poleg lokalnih prebivalcev nastopajo različna bajeslovna bitja: škrati, vile, velikani, vragi, čarovnice ipd. Z nami so bili: - Julija Zidarič, udeleženka v delavnici Filmska igra - Eva Šumak, udeleženka v delavnici Animirani film - Nuša Bohak, udeleženka v delavnici Filmski scenarij in režija - Jakob Medved, udeleženec v delavnici Filmski scenarij in režija.
Bliža se novo šolsko leto, ki bo za dijake, pred katerimi je zadnji letnik srednje šole, zelo pomembno. Kmalu se bodo morali namreč odločiti, kako naprej. Kateri študij jih zanima in kako potekajo vsi postopki za vpis? Nekateri so že trdno odločeni, drugi imajo preveč interesov in preveč odprtih možnosti. Informacije in svetovanja so zadnji teden počitnic dobili tudi na Poletni šoli za dijake Univerze v Ljubljani – več o projektu in o tem, kako mladi razmišljajo o svoji prihodnosti, pa izvemo v oddaji Gymnasium od Mance, Tamare in Naide in dr. Sabine Žnidaršič iz Visokošolske prijavno informacijske službe Univerze v Ljubljani.
Tokratna oddaja Gymnasium je bila prav posebna. Na Prvi program Rada Slovenija so prišli Smetnaki. Kranjsko-tržiški glasbeni sestav, ki se žanrsko ne opredeljuje. Prvič so v skupini zaigrali na začetku gimnazije, zdaj pa so si v slovenskem glasbenem prostoru že izborili svoje mesto. Kot pravijo sami, njihovo glasbo in besedila zaznamuje predvsem humor in samoironija ter premlevanje situacij, v katerih se znajdejo mladi. S saksofonom, pozavno, trobento, bobni, bas in električno kitaro so nas Smetnaki popeljali v konec poletnih počitnic. Oddaja Gymnasium pa je tokrat potekala v živo tako v avdio kot video prenosu iz studia 26. Gal Grobovšek (tenor saksofon, vokal) Žan Škrjanec (pozavna) Anže Podobnik (bobni) Amadei Šaršanski (bas kitara) Rok Valjavéc (električna kitara) Anže Balantič (trobenta)
V Ljubljani te dni poteka Festival kratkega filma (FeKK) in na njem se je predstavil tudi 13 minutni film Trije - oda mladosti, kvir prijateljstvom, in tistemu posebnemu poletju, ki si ga zapomnimo za vedno. Voditeljica Liana Buršič je v tokratni oddaji gostila filmsko ustvarjalno ekipo mladih, starih od 19 do 24 let - režiserja Simona Moeja, producentko in koordinatorko intimnih prizorov Aiko Zakrajšek, producentko, scenografinjo in kostumografinjo Majo Kunaver ter igralca Nikolo Drole in Špelo Lovrec.
Mladi zmaji tudi med poletjem pripravljajo različne dogodke, dejavnosti, tabore, ki so namenjeni mladim in njihovemu kratkočasenju med poletnimi dnevi. Med tednom na različnih lokacijah pripravljajo družabne ure za športanje, ustvarjanje, kuhanje – pred nekaj dnevi pa so se s tradicionalnega pustolovskega tabora v naravi vrnili mladi, ki bodo gosti v tokratni oddaji Gymnasium. Kaj vse so doživeli in kako so jim vremenske razmere spremenile potek tabora, slišite danes po 20h na Prvem.
Akrobatsko smučanje oziroma smučanje prostega sloga je polno adrenalinskih in telesno ter umsko zahtevnih disciplin. Prava paša za oči je ta olimpijski šport, a kaj, ko pri nas kljub nadarjenim in uspešnim mladim tekmovalcem ni ustreznih pogojev za kakovostni trening. Liana Buršič je tokrat v Gymnasiumu gostila mlada reprezentanta, akrobatska smučarja Jošta Klančarja in Marka Cizlja ter trenerja, sodnika in nekdanjega olimpijskega tekmovalca prostega sloga Marka Klančarja.
Olimpijski festival evropske mladine 2023 v Mariboru poleg več kot 2400 tujih združuje tudi 138 slovenskih reprezentantk in reprezentantov. Z evropsko konkurenco se bodo pomerili v 11-ih različnih panogah in ob koncu dnevnega tekmovalnega dogajanja, smo jih nekaj povabili pred mikrofon. Kako na OFEMU 2023 živijo svoje prve olimpijske sanje in kakšna so tekmovanja v njihovih športnih, so predstavili v oddaji Gymnasium.
V tokratni oddaji gostimo mlade glasbene navdušence Fedjo Razpeta, Nežo Gradišar in Matica Izaka z ljubljanske Gimnazije Vič. V minulem desetletju smo priča vzponu pretočnih platform, ki so predrugačile načine poslušanja glasbe. Fizične glasbene medije zdaj v večini nadomeščajo digitalne naprave, prek katerih dostopamo do svojih glasbenih zbirk, poslušamo glasbo prek Youtuba in se izogibamo oglasom s premium naročninami. Spregovorili smo tudi o tem, kam mladi v svoj medijski repertoar umeščajo radio; se jim medij zdi že »totalno out«, ali še vedno ostaja njihov spremljevalec?
Kako so mladi proste dni preživeli na Raziskovalnem taboru Rogla, ki je potekal v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije? To prav posebno območje v Sloveniji so raziskovali v geološki, botanični, ornitološki in arhitekturni skupini in odkrili številne zanimive stvari. Katere in zakaj se nekateri izmed njih vračajo leto za letom, izvemo v Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium so se nam pred mikrofonom pridružili ustvarjalci glasbene komedije z naslovom Otroci s postaje ZOOM. Spregovorili smo o tem, kaj je to glasbena komedija, kako je nastajala, o čem govori in kako je sočasno igrati ter peti. V oddaji pa smo prisluhnili kar petim skladbam, ki so bile posnete v živo na premieri.
V oddaji Gymnasium sta se nam pred mikrofoni pridružila Liza končar in Timotej Poznič, ki sta v začetku meseca junija izdala album z naslovom Gola Ljubav. Album vsebuje 8 skladb, za katere je besedila in glasbo napisala Liza, v njih pa predeluje osebne pretekle izkušnje življenja. Aranžmaje je na kitari ustvaril Timotej Poznič, ki je sedaj že uveljavljeno ime med mlado slovensko glasbeno sceno. Spregovorili smo o nastjanaju albuma, o glasbi in o poembnosti slovenskega jezika ter premierno odvrteli kar šest skladb dotičnega albuma.
Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila eno najbolj obetavnih mladih umetnic pri nas, 20 -letno kantavtorico Doro Tomori, ki je pred kratkim izdala svoj prvi album Where no heartbreak has gone. V studiu, za poglobljeno debato o prepuščanju ustvarjalnemu toku življenja sta se ji pridružila kitarist Timotej Poznič in producent albuma, širši javnosti bolj znan kot član skupine Siddharta, klaviaturist Tomaž Okroglič Rous.
Pogovor v oddaji Gymnasium smo namenili tekmovanju Euroskills, ki bo potekalo med 5. in 9. septembrom v Gdansku na Poljskem. Gre za prestižno evropsko tekmovanje mladih strokovnjakov, starih med 18 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 40 različnih panogah. To je največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja, udeležba na Euroskills pa mladim omogoča edinstveno izkušnjo in ob tem pomembno prispeva k ugledu poklicnih panog, ki v zadnjem času izgubljajo zanimanje. Slovenijo bo na tekmovanju zastopalo 12 tekmovalcev, ki bodo svojo strokovnost in spretnosti pokazali v devetih panogah oziroma kategorijah. Z nami je bil del ekipe, ki se pripravlja na nastop na tekmovanju Euroskills. »Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.«
Na gimnaziji v Ilirski Bistrici, ki je podružnica Šolskega centra Postojna, se izvajata dva programa: tehnik računalništva in gimnazija. Na šoli poteka veliko projektov, taborniki praznujejo 70 let delovanja, v kraju pa med mladimi živi tudi glasba - v naš terenski studio so prišli tudi člani dijaškega narodnozabavnega ansamla Od buata.
V petek 2.6. in v soboto 3.6. bo v Ljubljani tekmovanje World Kidz Breaking Champion (WKBC), svetovno mladinsko tekmovanje v breakdanceu. V Ljubljani se bodo zbrali mladi breakdancerji z vsega sveta, da bi predstavili svoje plesne točke na različnih krajih po Ljubljani. Svetovno priznani plesalci, ki bodo opravljali vlogo žirije, pa bodo v soboto razglasili zmagovalce. V oddaji Gymnasium so se nam pridružili Pino. Ruben in Keira, ki bodo preizkusili svojo srečo na tekmovanju. Skupaj smo se vprašali, kaj je breakdance, kako se razlikuje od drugih plesnih tehnik in kako se plesalci pripravljajo na tekmovanje.
V oddaji so se nam pridružili Nejc Rac (vokal), Vane Skubic (kitara + vokal), Jernej Fortuna (klaviature + vokal), Luka Petrovčič (bobni) in Martin Gantar (bas kitara), člani skupine Birdland. Vsi prihajajo iz Logatca kjer so se spoznali še v osnovni šoli, konec srednje šole pa ustanovili glasbeno skupino. Pred kratkim so izdali svoj prvi EP, ki so ga v oddaji Gymnasium tudi predstavili in zaigrali kar pet skladb.
Star pregovor pravi, da veljaš, kolikor jezikov znaš. To se je včasih nanašalo predvsem na nemščino, italijanščino in francoščino, v 21. stoletju pa ta modrost slej ko prej meri na kitajščino, korejščino in japonščino
Money Power Glory - denar, moč, slava je še čisto sveža monodrama mladega igralca Jakoba Adamiča Šemeta, pod prav tako mlado režisersko taktirko Aiko Zakrajšek, v kateri se nam odpirajo svetovi prepletenih medsebojnih odnosov in spominov. Del ustvarjalske zasedbe monodrame, ki je premiero doživela na Gimnaziji Poljane v aprilu, je v tokratnem Gymnasiumu gostila voditeljica Liana Buršič. Njena gosta sta bila Jakob Adamič Šeme in oblikovalec svetlobe Matic Urankar Kosec.
Neveljaven email naslov