Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Mladi iz Murske Sobote o staranju prebivalstva, nižji rodnosti, pokojninskem sistemu in migracijah
Z oddajo smo se tokrat odpravili v Mursko Soboto, kjer smo na gimnaziji postavili terenski studio in k pogovoru o evropsko obravnavani temi povabili dijake. Govorili smo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva – v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. Vzroki in posledice so jasne že dalj časa: nizka rodnost, staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, slabo razmerje med delavno aktivnimi prebivalci in tistimi, ki ne delajo, vplivi na določene družbene podsisteme, na primer pokojninsko in zdravstveno blagajno …
O tem sicer govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, danes pa smo lahko slišali mnenja gimnazijcev iz Murske Sobote in skupaj z njimi iskali rešitve za te izzive in prihodnost Evrope. Z nami so bili: Laura Denko, Lucija Cör, Alja Toplak, Nana Žekš, Iza Rengeo, Marko Irgolič in Jure Lazar, prisluhnili pa smo tudi strokovnjaku s tega področja prof. dr. Janezu Malačiču z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Po besedah dr. Malačiča je stopnja rodnosti v članicah EU pod tisto, ki zagotavlja normalno obnavljanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko), giblje se med 1,3 in 2,0, kar je približno za tretjino prenizko, zvišanja rodnosti pa ni pričakovati. Zato bi morali ukrepi vključevati kombinacijo spodbud za višjo rodnost in hkrati nadzorovanega sistema migracij. Mladi opozarjajo na to, da odločitev za družino ni lahka: ne spodbujajo je ne naš življenjski stil ne razmere, s katerimi se soočajo mladi v naši državi.
“Danes imamo zelo hiter tempo življenja, delodajalci zahtevajo izkušnje, mi mladi tudi težimo k temu, da si pridobimo čim več znanja, izkušenj in lahko nato dobimo kakovostno zaposlitev. Šele tako pridemo do stabilnega finančnega položaja, da si lahko ustvarimo družino. V tem je malo protislovja: kako povečati rodnost, ko nimaš ne financ, ne moreš skrbeti za svojo družino in se preživljati, po drugi strani pa imeti uspešno kariero. Mislim, da bi se morala država predvsem na te težave osredotočiti.”
Marko bi nekaj pozornosti namenil tudi izobraževanju, ki pri nas traja predolgo in po njegovem mnenju ni najbolj v skčadu s potrebami trga dela, prav tako pa bi poskrbel za gospodarstvo in delovna mesta – le tako se lahko polni pokojninska blagajna. Večina mladih ne bi podaljševala delovne dobe, temveč bi dala priložnost mladim.
“Starejši ljudje bi lahko zadnjih nekaj let delali po polovičnem času, hkrati bi tudi mladi lahko delali za polovični čas in bi se tako počasi uvajali na delo. Tudi dohodki bi tako bili malo drugačno razporejeni.”
Oddaja je nastala v okviru projekta I know EU.
827 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Mladi iz Murske Sobote o staranju prebivalstva, nižji rodnosti, pokojninskem sistemu in migracijah
Z oddajo smo se tokrat odpravili v Mursko Soboto, kjer smo na gimnaziji postavili terenski studio in k pogovoru o evropsko obravnavani temi povabili dijake. Govorili smo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva – v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. Vzroki in posledice so jasne že dalj časa: nizka rodnost, staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, slabo razmerje med delavno aktivnimi prebivalci in tistimi, ki ne delajo, vplivi na določene družbene podsisteme, na primer pokojninsko in zdravstveno blagajno …
O tem sicer govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, danes pa smo lahko slišali mnenja gimnazijcev iz Murske Sobote in skupaj z njimi iskali rešitve za te izzive in prihodnost Evrope. Z nami so bili: Laura Denko, Lucija Cör, Alja Toplak, Nana Žekš, Iza Rengeo, Marko Irgolič in Jure Lazar, prisluhnili pa smo tudi strokovnjaku s tega področja prof. dr. Janezu Malačiču z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Po besedah dr. Malačiča je stopnja rodnosti v članicah EU pod tisto, ki zagotavlja normalno obnavljanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko), giblje se med 1,3 in 2,0, kar je približno za tretjino prenizko, zvišanja rodnosti pa ni pričakovati. Zato bi morali ukrepi vključevati kombinacijo spodbud za višjo rodnost in hkrati nadzorovanega sistema migracij. Mladi opozarjajo na to, da odločitev za družino ni lahka: ne spodbujajo je ne naš življenjski stil ne razmere, s katerimi se soočajo mladi v naši državi.
“Danes imamo zelo hiter tempo življenja, delodajalci zahtevajo izkušnje, mi mladi tudi težimo k temu, da si pridobimo čim več znanja, izkušenj in lahko nato dobimo kakovostno zaposlitev. Šele tako pridemo do stabilnega finančnega položaja, da si lahko ustvarimo družino. V tem je malo protislovja: kako povečati rodnost, ko nimaš ne financ, ne moreš skrbeti za svojo družino in se preživljati, po drugi strani pa imeti uspešno kariero. Mislim, da bi se morala država predvsem na te težave osredotočiti.”
Marko bi nekaj pozornosti namenil tudi izobraževanju, ki pri nas traja predolgo in po njegovem mnenju ni najbolj v skčadu s potrebami trga dela, prav tako pa bi poskrbel za gospodarstvo in delovna mesta – le tako se lahko polni pokojninska blagajna. Večina mladih ne bi podaljševala delovne dobe, temveč bi dala priložnost mladim.
“Starejši ljudje bi lahko zadnjih nekaj let delali po polovičnem času, hkrati bi tudi mladi lahko delali za polovični čas in bi se tako počasi uvajali na delo. Tudi dohodki bi tako bili malo drugačno razporejeni.”
Oddaja je nastala v okviru projekta I know EU.
To šolsko leto na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana praznujejo 70. obletnico ustanovitve šole, 30. obletnico programa splošne gimnazije in 20. obletnico umetniške gimnazije. Kako bodo obeležili obletnice, zakaj je njihov moto V slogu je moč, kako je nastala umetniška gimnazija in kakšno je vzdušje na šoli, ki na marsikaterem področju premika meje in orje ledino, izvemo v pogovoru z njihovi dijaki in profesorji!
Vstop v novo leto je čas, ko se lahko skupaj ozremo tudi na nekaj oddaj, ki so zaznamovale minulo leto. Marsikaj zanimivega smo doživeli in se družili z velikim številom mladih, ki so navdih. Zato bomo znova slišali nekatere izmed tistih, ki so sredin večer preživeli pred mikrofonom oddaje Gymnasium.
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Si predstavljate decembrske praznike brez vonja po domačih piškotih, potici in ostalih pekovskih dobrotah? Mi ne. Zato smo v goste povabili dijake in dijakinje, ki se učijo za poklic slaščičarja, da nam povedo kaj več o tej vse bolj ustvarjalni kulinarični dejavnosti in seveda izdajo tudi kak okusen praznični recept. Bodite z nami. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.
Projekt Zavoda APIS – Trubarjeva je problemsko, študijsko zastavljen skupinski umetniški projekt, ki vključuje skupino umetnikov iz različnih vizualnih področij (fotografija, video, arhitekturna skica, grafika, ilustracija, etc.). V večmedijski projekt raziskovanja Trubarjeve (kjer trenutno potekajo gradbena dela, prenova) kot unikatnega prostora mesta Ljubljane v urbanističnem in sociološkem pogledu je vključenih več mladih in umetnikov ter družbeno angažiranih posameznikov različnih starosti, pogledov, izkušenj, vizualnih, avdiovizualnih in družbeno kritičnih praks. Projekt Solidarnostna Trubarjeva je projekt, ki go izvajajo mladi in ga omogoča Evropska solidarnostna enota. Projekt Samosvoja Trubarjeva pa je del projekta Trubarjeva, ki ga izvaja umetniški tim v sestavi dokumentarne fotografinje Mance Juvan, arhitekta Blaža Budje, pisca Jeffa Bickerta in grafične oblikovalke Save Kosmač. Bodite z nami v tokratni oddaji, ko se nam bo nekaj snovalcev iz obeh projektov pridružilo v studiu 1. programa. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z dijaki, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu Tabor, smo spoznavali življenje v dijaškem domu, stran od staršev in okolja, v katerem si odraščal.
Projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet je drugi v nizu dogodkov, ki ga umetnica Polonca Lovšin pred odprtjem Cukrarne pripravlja z ljubljanskimi srednješolci. Za mlade bo oder postal prostor javnega izražanja misli o družbena soodvisnost in odgovornost, pri čemer bo nujna povezanost med vsemi prisotnimi akterji. Na kakšen način in zakaj boste izvedeli v tokratni oddaji.
Klasika – neprivlačna glasbena zvrst za nepoučene, za klasično šolane glasbenike pa nekaj najlepšega. Z mladimi pianisti, ki prisegajo na klasično glasbo in jih lahko slišimo na albumu Zlati pianisti, o njihovi glasbeni poti!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Katera je najsvetlejša zvezda na poletnem nočnem nebu? Katere planete našega osončja lahko vidimo s prostim očesom? Koliko galaksij je v vesolju? Koliko raziskovalnih observatorijev je na svetu, koliko manjših v Sloveniji? Pri nas sicer deluje kar nekaj astronomskih društev, na nekaterih osnovnih in srednjih šolah delujejo astronomski krožki, ponekod je astronomija izbirni predmet … Koliko mladih se sploh zanima za raziskovanje neba in kakšne možnosti za to imajo – je to največkrat odvisno od entuziazma učiteljev in opremljenosti šol? O navdušenju nad astronomijo in o skrivnostih vesolja smo se pogovarjali z mladimi astronomi in njunima mentorjema iz ljubljanske kotline in Vipavske doline.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.
Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Obvezna smer za mlade nas je tokrat vodila 2050 metrov visoko na Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam smo obiskali mlado oskrbniško ekipo, ki nam je opisala, kakšno je življenje na visokogorski koči. Ob obilici dela se tam dogaja marsikaj in veliko zanimivih zgodb so nam razkrili. Izvedeli boste tudi, kako sta povezana Pogačnikov dom in Maček Muri.
Slovenski taborniki so se ravnokar vrnili s 24. svetovnega srečanja skavtov Jamboree, ki se ga je v Združenih državah Amerike udeležilo 46 tisoč skavtov z vsega sveta. Na globalni ravni se srečajo vsaka štiri leta – da spoznajo somišljenike, se učijo iz različnosti in spoznavajo svet. Kaj so doživeli v Zahodni Virginiji, kjer je potekal jamboree, in kaj so doživeli pred tem, ko so si nekaj dni vzeli za potovanje po ZDA?
Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Neveljaven email naslov