Vas zanima, kako je biti študent na Nizozemskem ali v Belgiji? Prisluhnite našim sogovornikom v oddaji Gymnasium! Z nami lahko greste v Leuven in Amsterdam, kjer smo raziskali študentsko življenje, poiskali slovenske in druge Erasmus študente, srečali Slovence, ki so po študijski izkušnji ostali v tujini, obiskali različne fakultete in se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi predstavniki študentov. Veliko smo izvedeli o Erasmus izmenjavah, o življenju v Amsterdamu, o nizozemskem in belgijskem izobraževalnem sistemu, o tem, koliko znaša najemnina za sobo v Amsterdamu, kaj je to Dutch rain – nizozemski dež, katero je najbolj študentsko mesto v Evropi in zakaj imajo nekateri nizozemski študenti na nahrbtnike pripete rdeče kvadratke.

V Amsterdamu in Bruslju smo poiskali slovenske Erasmus študente in preverili tamkajšnje fakultete

Vas zanima, kako je biti študent na Nizozemskem ali v Belgiji? Prisluhnite našim sogovornikom v oddaji Gymnasium! Z nami lahko greste v Leuven in Amsterdam, kjer smo raziskali študentsko življenje, poiskali slovenske in druge Erasmus študente, srečali Slovence, ki so po študijski izkušnji ostali v tujini, obiskali različne fakultete in se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi predstavniki študentov. Veliko smo izvedeli  o Erasmus izmenjavah, o življenju v Amsterdamu, o nizozemskem in belgijskem izobraževalnem sistemu, o tem, koliko znaša najemnina za sobo v Amsterdamu, kaj je to Dutch rain – nizozemski dež,  katero je najbolj študentsko mesto v Evropi in zakaj imajo nekateri nizozemski študenti na nahrbtnike pripete rdeče kvadratke.

Andrew Morrison prihaja iz Severne Irske in v Amsterdamu študira mednarodno ekonomijo:

“Sem sem prišel zaradi študijskih razlogov, Amsterdama pa ne želim zapustiti zaradi družbe. Tu sem spoznal res čudovite ljudi, tudi sam sem se zelo spremenil. Amsterdam je mesto, ki ti da navdih, zato moram biti hvaležen.” 

Katja Mazinjanin pa je v Amsterdamu na Erasmus + praksi. Dela v živalskem vrtu in to s šimpanzi, saj jo zelo zanima delo z živalmi. To prakso si je našla sama, načrtuje pa že, da se bo jeseni vrnila na Nizozemsko. Vseeno na začetku ni bilo najlažje:

“To je neka preizkušnja, priznam, da je bilo tudi mene za začetku strah. Bilo je novo okolje in zame prvič, da sem šla za toliko časa sama nekam. Ampak nikoli ne bom tega obžalovala.”

V Amsterdamu sta poleg nekaj samostojnih visokošolskih zavodov dve veliki univerzi: Univerza v Amsterdamu (UVA) in Vrije Universiteit (VU). Obe z več kot 30 tisoč študenti, obe z uvrstitvijo med 100 najboljših univerz na svetu na različnih lestvicah. Obe smo obiskali in izvedeli nekaj zanimivih stvari o Amsterdamu, o nizozemskem izobraževalnem sistemu, življenjskih stroških v mestu, vožnji s kolesom, pa tudi o manj vidnih in manj prijetnih temah: prostestih študentov in o tem, kako se mednarodni in domači študenti ne družijo prav veliko.

Naši slovenski sogovorniki so bili: Žiga Tratenšek, ki je v Amsterdamu pred nekaj leti naredil magistrski študij, zdaj pa tam živi, doktorski študent na Katoliški univerzi v Leuvnu Anže Švara, in Erasmus študentke na izmenjavi ali praksi v tujini: študentka ljubljanske Biotehniške fakultete Katja Mazinjanin, študentka socialnega dela Teja Žibret, študentka marketinga na ljubljanski Ekonomski fakulteti Ela Praznik.

Naši tuji mladi sogovorniki: Erasmus študenti Patrick Cronin z Irske, Andrew Morrison iz Severne Irske in Francozinja Ramech Moun; študent Fakultete za znanost (Faculty of Science) Roy Vermeulen; mednarodni študent Sahil Nisha iz Indije, sicer študent Fakultete za šport VU, študentka sociologije in predstavnica Mednarodne študentske zveze Amsterdam (International Student Network Amsterdam) Nena Grob; predsednica Erasmus Student Network the Netherlands Lupe Flores Zuñiga; Soufiane Jounaid, predstavnik ESN VU Amsterdam. Na univerzah in fakultetah pa so nas sprejeli tudi: dekan Fakultete za znanost Peter van Tienderen, Selma Kujundžić iz Mednarodne pisarne Fakultete za znanost, Arnold Pannenborg iz Mednarodne pisarne Vrije Universiteit, Margot D’Hertefelt s Katoliške univerze v Leuvnu.