Dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Srednje šole Slovenska Bistrica v 5. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu o prometu v EU.

Zmagovalka spletne debate o prometu na mobilni aplikaciji v Evropski uniji  je po mnenju pisarne evropske poslanke Patricije Šulin Anja Sobočan.

Tema tokratne oddaje je bil promet v Evropski uniji in njegovi vplivi na okolje in povezave z gospodarstvom. Mobilnost državljanov Evropske unije raste, s tem tudi prihodki držav iz turizma. Evropejci najraje potujemo z avtomobili, ki zavzemajo 70 odstotkov vsega prometa, po cestah pa se prepelje tudi polovica tovora v uniji. Na drugem mestu je letalski promet (9 odstotkov), leta 2015 je tako z letali v Evropski uniji potovalo več kot 918 milijonov potnikov.

Večje želje in potrebe prebivalcev in podjetij Evrope po prevozih in potovanjih so za seboj potegnili prihodke z naslova turizma, dvig investicij v prometno infrastrukturo (več kot polovica sredstev je namenjenih investicijam v cestnemu prometu), dvig v prodaji osebnih avtomobilov (samo v letu 2015 za 9 %), večjo porabo dizelskega goriva in nekoliko nižje zmanjšanje onesnaženja okolja. Slednje se je sicer od leta 1990 do danes močno zmanjšalo pri večini škodljivih elementov, ki pridejo v naše ozračje zaradi prometa. A cestni promet porabi tri četrtine vse energije, porabljene v prometu, in prispeva v ozračje občutno več ogljikovega dioksida na kilometer kot druge oblike prevoza. Hkrati pa se je onesnaževanje ladijskega in letalskega prometa povečalo. Promet je leta 2014 povzročil približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov v EU.

Članice EU so si sicer zadale, da bo do leta 2020 delež obnovljive energije v prometu dosegel 10 odstotkov – leta 2014 je bil na slabih šestih. Biogorivo sicer pomaga pri vprašanju onesnaževanja, a lahko pripelje do pretirane sečnje gozdov in prevelikega vpliva na obdelovalno površino, zato bi se moralo področje biogoriv usmeriti na odpadke in alge. Kako države, proizvajalce in ljudi usmeriti v bolj trajnostno naravna in bolj ekološka prevozna sredstva?
Kako povečati tudi izbiro podjetij za prevoz tovora po železnici in zanimanje ljudi za železniški promet, kjer povpraševanje (z izjemo metrojev) pada? Njegov delež v prometu je 6.5 odstotkov, čeprav je v Evropi približno toliko kilometrov železniških prog kot cest prvega reda.

Bi bila ena izmed spodbud za tovrstno odkrivanje Evrope tudi darilo, da bi vsi Evropejci za svoj 18. rojstni dan prejeli brezplačno železniško vozovnico Interrail za potovanje z vlaki po Evropi? Kaj prinaša enotno železniško omrežje? Ali pa bi bilo treba izboljšati možnosti in kakovost javnih prevoznih sredstev in spremeniti tudi razmišljanje ljudi?

V radijski oddaji so tokrat sodelovala sama dekleta, obe ekipi pa sta bili zelo dobro pripravljeni. Mladi priznavajo, da je cestni promet najbolj razširjen in najbolj praktičen, saj v nekaterih mestih javnih prevoz ni dobro organiziran in so povezave med kraji slabe. Anja iz Slovenske Bistrice: »Sploh na v našem kraju, kjer železniška postaja Slovenska Bistrica leži tako daleč ven iz mesta (5 kilometrov), do tja pa nimamo avtobusnega ali drugega javnega prevoza. Torej nas morajo do tja voziti starši.«

Vanja, Anja in Sanja iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so se v razpravi osredotočile na Slovenijo. Preobremenjenost cest in onesnaževanje okolja bi lahko po njihovem rešili z nižjimi cenami vozovnic za javni potniški promet, z možnostjo nakupa integriranih vozovnic potniškega prometa po vsej Sloveniji, z brezplačnimi parkirišči blizu železniških postaj, modernizacijo železniške infrastrukture in preusmeritvijo cestnega tovornega prometa na železniške tire. Anja iz Ljutomera: »Že na naših cestah vidimo, da so tovornjaki ključen problem našega prometa. Zato menimo, da bi bila že preusmeritev tovora na železnico ključna rešitev.«

Dijakinje Srednje šole Slovenska Bistrica Anja, Stella in Špela so poudarile, da promet zbližuje ljudi, gospodarstva in države, zato je zelo pomemben del našega življenja. Kljub temu bi se morali zavedati škodljivih vplivov predvsem cestnega prometa, ki uničuje ceste in okolje, zato bi se morali ljudje osredotočiti na javna prevozna sredstva in električna vozila. V oddaji smo imeli priložnost govoriti tudi z evropsko poslanko Patricijo Šulin, ki tako kot mladi upa, da bo predlog evrospkih poslancev o darilu vsakemu Evropejcu za polnoletnost (brezplačna enomesečna vozovnica Interrail) uresničljiva.