Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gimnazija Novo mesto vs. Gimnazija Želimlje
Ali mediji ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Kakšno je poslanstvo javnih medijev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? In zakaj klikamo na lažne novice? O tem v drugi polfinalni oddaji Gymnasium.eu!
Liberty Writers News je spletna stran z lažnimi novicami, ki sta jo leta 2015 – z željo po zaslužku – ustvarila Paris Wade in Ben Goldman. Danes zaradi klikanja bralcev na njune senzacionalistične, napihnjene in izmišljene, lažne novice (večina jih je v podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu), zaslužita na tisoče dolarjev na mesec. Na Facebooku imata več kot milijon 300 tisoč sledilcev, na Twitterju več kot 40 tisoč. Sama sta se sicer opredelila za »liberalca« in sta prejšnjih volitvah obakrat volila demokrata Baracka Obamo. Drugi primer je še bliže – v Makedoniji je cela vas živela od prodajanja oglasov na portalih z lažnimi novicami o Donaldu Trumpu med ameriško predsedniško kampanjo.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od interneta kot glavnega vira informacij. Svetovni splet omogoča hitro razširjanje nepreverjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Glavna razlika z dozdajšnjimi oblikami lažnih vesti, cenzure ali prikrivanja v medijih je v tem, da se lažne novice hitro širijo po družabnih omrežjih, ki svoje uporabnike/bralce izberejo prav na podlagi njihovih prepričanj in interesov. Izkazalo se je namreč, da ljudje radi beremo in delimo besedila, ki se ujemajo z našimi prepričanji in potrjujejo naše stereotipe, ideje in strahove. Lažne novice so postale sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. Zakaj ljudje lažje verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za razširjanje laži – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja (Facebook, Twitter), ki ponujajo možnost objave?
A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskost. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod – kakšno je torej poslanstvo množičnih medijev in novinarjev?
V zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament) polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, je vprašanje o poslanstvu in vlogi javnih medijev še kako aktualno. Tudi Agencija EU za temeljne pravice je v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic opozarjala na vedno manj spoštljive razprave v javnem diskurzu.
Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila.
»Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti,« je zapisano v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah, kjer so omenjeni spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic (vključno s pravicami pripadnikov manjšin), sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije.
Katera vrednota je mladim bolj pomembna, kateri dajejo prednost? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? Kaj je meja med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom? Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem bodo govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu.
27 epizod
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Gimnazija Novo mesto vs. Gimnazija Želimlje
Ali mediji ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Kakšno je poslanstvo javnih medijev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? In zakaj klikamo na lažne novice? O tem v drugi polfinalni oddaji Gymnasium.eu!
Liberty Writers News je spletna stran z lažnimi novicami, ki sta jo leta 2015 – z željo po zaslužku – ustvarila Paris Wade in Ben Goldman. Danes zaradi klikanja bralcev na njune senzacionalistične, napihnjene in izmišljene, lažne novice (večina jih je v podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu), zaslužita na tisoče dolarjev na mesec. Na Facebooku imata več kot milijon 300 tisoč sledilcev, na Twitterju več kot 40 tisoč. Sama sta se sicer opredelila za »liberalca« in sta prejšnjih volitvah obakrat volila demokrata Baracka Obamo. Drugi primer je še bliže – v Makedoniji je cela vas živela od prodajanja oglasov na portalih z lažnimi novicami o Donaldu Trumpu med ameriško predsedniško kampanjo.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od interneta kot glavnega vira informacij. Svetovni splet omogoča hitro razširjanje nepreverjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Glavna razlika z dozdajšnjimi oblikami lažnih vesti, cenzure ali prikrivanja v medijih je v tem, da se lažne novice hitro širijo po družabnih omrežjih, ki svoje uporabnike/bralce izberejo prav na podlagi njihovih prepričanj in interesov. Izkazalo se je namreč, da ljudje radi beremo in delimo besedila, ki se ujemajo z našimi prepričanji in potrjujejo naše stereotipe, ideje in strahove. Lažne novice so postale sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. Zakaj ljudje lažje verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za razširjanje laži – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja (Facebook, Twitter), ki ponujajo možnost objave?
A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskost. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod – kakšno je torej poslanstvo množičnih medijev in novinarjev?
V zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament) polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, je vprašanje o poslanstvu in vlogi javnih medijev še kako aktualno. Tudi Agencija EU za temeljne pravice je v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic opozarjala na vedno manj spoštljive razprave v javnem diskurzu.
Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila.
»Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti,« je zapisano v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah, kjer so omenjeni spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic (vključno s pravicami pripadnikov manjšin), sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije.
Katera vrednota je mladim bolj pomembna, kateri dajejo prednost? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? Kaj je meja med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom? Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem bodo govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu.
V sklepni oddaji Gymnasium.eu v tem šolskem letu smo gostili zmagovalce četrte sezone našega projekta. Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Strasbourga, kjer so se udeležili Evrošole v prostorih Evropskega parlamenta. Kako ta poteka, kaj vse so doživeli? Kaj pomeni govoriti pred 500 dijaki iz vse Evrope, kako se med mladimi razlikujejo njihovi pogledi na stanje duha v naši skupni povezavi in ali so spremenili pogled na delovanje evropskega hrama demokracije po simulaciji plenarnega zasedanja, katere del so bili? Po obisku Evropskega parlamenta smo z letošnjimi zmagovalci Gymnasiuma.eu, dijaki Gimnazije Želimlje, strnili misli o izkušnji, ki jo je dijakom dala udeležba na Evrošoli.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
Prva polfinalna oddaja Gymnasium.eu s terena: na Gimnaziji Kranj z njenimi gimnazijci in z dijaki Šoel za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tema: žvižgači.
V studiu sta bili ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina in ekipa Gimnazije Želimlje.
Tretja oddaja 2. kroga Gymnasiuma.eu: o vrednotah Evropske unije in nagradah, ki te vrednote spodbujajo, z dijakinjami z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Novo mesto.
V drugi netekmovalni in terenski oddaji gre ekipa Gymnasiuma.eu k zamejcem v Trst. Z dijaki iz Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa se bomo pogovarjali o okolju in (ne)odvisnosti Evrope od energentskih virov izven njenih meja.
Gymnasium.eu je šel k zamejcem, v Celovec. O temi so svoje mnenje in izkušnje z nami delili dijaki Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu in Dvojezične zvezne trgovske akademije. Multikulturnost in večjezičnost: kako se ti dve evropski načeli udejanjata v Avstriji in drugod po Evropi? V luči zadnjih dogodkov v zvezi z zapisom slovenskega jezika v deželni ustavi avstrijske Koroške smo govorili tudi o položaju slovenske manjšine in slovenščine v Avstriji.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
1. oddaja drugega kroga projekta Gymnasium.eu. V njej sodelujeta Srednja trgovska šola Ljubljana in Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, pogovarjamo pa se o finančni in socialni varnosti. Kakšne je in položaj mladih v Evropi, kakšna dela jih bodo čakala, kako se boriti proti revščini?
Včeraj je, tako kot vsako sredo zvečer, v studiu Prvega potekala oddaja Gymnasium.eu. Osma po vrsti je bila tudi zadnja tekmovalna oddaja prvega kroga našega projekta, ki ga izvajamo v sodelovanju z Evropskim parlamentom. Svoja mnenja o razvoju medicine in zdravstveni politiki v Evropski uniji sta soočili ekipa Gimnazije Moste in ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina. Pri razmisleku je dijakom procese odločanja na področju zdravstva v Evropskem parlamentu skušal osvetliti poslanec Lojze Peterle, ki je po vprašanjih, ki so mu jih zastavili dijaki, strnil nekaj misli o včerajšnji debati.
V osmi tekmovalni oddaji smo v Gymnasiumu.eu govorili o napredku medicine in zdravstvenem sistemu v Evropski uniji. Gre za področje, kateremu unija nameni skoraj 10 odstotkov svojega BDP, njegovo dobro delovanje pa je pomembno za nas vse. Svoja mnenja o tej temi in o možnostih za razvoj sta soočili ekipi Gimnazije Moste in Šolskega centra Rogaška Slatina. Po telefonu se nam je pridružil tudi evropski poslanec Lojze Peterle.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že več kot petnajst let predmet vroče polemike v Evropski uniji. Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, je po štirih letih pogajanj začela veljati leta 2015 – države EU se lahko same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, poslanci pa so glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje.
V šesti tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so se dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki I. gimnazije v Celju pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc. Po oddaji je poslanka zbrale vtise o oddaji in pogovoru, ki ga je imela z dijaki.
Šesta tekmovalna oddaja Gymnasium.eu, je soočila mnenja tekmovalnih ekip Gimnazije Novo mesto in I. gimnazije v Celju, govorili pa so o znanosti in visokem šolstvu v Evropski uniji. Dijaki so svoje odgovore usmerili predvsem v pregled delovanja odbora za presojo znanstvenih in tehnoloških izbir STOA in v smernice, ki jih za razvoj znanosti in inovacij podpira in oblikuje program Obzorje 2020.
V 5. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so se imele dekleta iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Srednje šole Slovenska Bistrica priložnost pogovarjati z evropsko poslanko Patricijo Šulin, ki je strnila vtise o oddaji.
Dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Srednje šole Slovenska Bistrica v 5. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu o prometu v EU.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
V 4. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so o varnosti na spletu, pravicah potrošnikov, internetni nevtralnosti in lažnih novicah govorili dijaki Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.
Neveljaven email naslov