Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur
“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur
“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
Najbolj kulturna šola leta 2017 je postala Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor. Kaj vse učenci počnejo pri več kot 50 krožkih in aktivnostih, ki jih ponuja šola in kako mladi s predlogi sodelujejo pri razvoju njihovega mesta, boste izvedeli med poslušanjem oddaje. Predstavili vam bodo tudi svoje glasbeno znanje.
Tako lepo je rekel Goran Dragić pred dnevi: samo naj traja, tudi v medijih, to navdušenje, povezanost, ta pozitivnost, ki jo je prinesla zmaga na evropskem prvenstvu v košarki. Res, naj traja, tudi v Hudo!-ju bomo sodelovali pri tem, saj tokrat gostimo mlade upe slovenske košarke. Tim Gliha, Filip Pogačar in Luka Šmitran so 14, 13 in 12 letni člani KK Petrol Olimpija in, kot boste lahko slišali v oddaji, izjemno željni, garaški in razmišljujoči mladi športniki, ki jih je uspeh naših zlatih reprezentantov le še dodatno spodbudil na njihovi poti k odličnosti. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Več kot tretjina 9. do 12. letnikov naj bi imela svoj račun na Facebooku, čeprav je to uradno mogoče šele po dopolnjenem 13. letu starosti. Otroci se z lahkoto naučijo navigirati po spletu in družbenih omrežjih in se hitro prilagajajo spremembam in razvoju na njih. Velikokrat pa ne opazijo, na kakšen način družbena omrežja škodujejo njihovem razvoju ali okolici, prav tako pa ne znajo oceniti posledic negativnih objav, denimo žaljivk. O varnosti in nevarnostih, ki na najstnike prežijo na svetovnem spletu, v tokratni oddaji Hudo! z mladimi, strokovnjaki in voditeljico Tadejo Bizilj.
To soboto so se nam v studiu oddaje Hudo! pridružili režiser in glavni igralci novega slovenskega filma z naslovom “Košarkar naj bo!”, posnetega po knjigi Primoža Suhodolčana. Košarkar naj bo je zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. Iz lene nerode počasi zrase zagrizen športnik, zvest prijatelj in privlačen fant. Pot velike spremembe otroka v mladostnika film prikazuje z razigranostjo, humorjem in naklonjenostjo ter predstavlja pozitiven pristop k otroškemu razmišljanju in ponuja upanje za vsakega učenca, da lahko s prizadevanjem uspe tako v šoli kot drugje.
Ta konec tedna bo Kinotrip na krilih Mladih zmajev že tretjič odpotoval na šolsko igrišče v Zalog, kjer se bo odvilo pestro dogajanje za mlade: filmi, glasba in zabava. Letošnja novost Filma na ulici je, da se bodo mladi v petek na dogajanje v Zalog lahko zapeljali s posebnim filmskim avtobusom LPP-ja – v soboto pa bodo gostje v oddaji Hudo!. Ne preslišite!
Obiskali bomo Poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko, kjer v tem tednu počitnikarji ustvarjajo čisto prave izdelke, ki jim bodo koristili doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Tako med drugim izdelujejo električna kolesa in vremenske postaje, postavljajo spletne strani, snemajo filme in preizkušajo zmogljivosti robotov. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se bodo mladi udeleženci odpravili tudi na nekaj ekskurzij v visoko tehnološka podjetja in ustanove, popoldanski in večerni del pa si popestrili s športnimi in družabnimi igrami. Oddajo pripravlja Tadeja Bizilj.
Kolikokrat na teden zaslišite zvok rešilca, ki hiti na pomoč? Toda, kaj prva pomoč pravzaprav je? Je to zgolj torbica s povoji in varnostnimi zaponkami? Sploh veste, kdaj in kako vse to uporabljati? In nenazadnje – se zavedate, da lahko prav vi z dobrim znanjem prve pomoči nekomu rešite življenje? O vsem tem smo se pogovarjali v eni od preteklih oddaj Hudo!. Ker je tema pomembna vse leto, ker nesreča nikoli ne počiva in ker prav vsak dan lahko pride do trenutka, ko boste tudi sami, mladi poslušalci, lahko z znanjem prve pomoč nekomu pomagali ali celo rešili življenje, bomo oddajo ponovili. Pripravila jo je Tadeja Bizilj.
Program za mlade z vami tudi med počitnicami ob sobotah dopoldne na Prvem. Za vas smo v tem poletju že zavili na morje in vas obiskali na počitniški koloniji, podali nekaj dobrih knjižnih nasvetov, vas naučili plavati in potapljati pa tudi taborniške veščine smo skupaj spoznavali. Tokrat pa bomo zavili v Otroško akademijo in preverili, kako potekajo jezikovne, likovne in znanstvene delavnice. Za vas imamo pripravljena tudi nagradna vprašanja, zato se tudi to soboto splača vstati ob 9h :).
V tokratnem Hudo!ju o najbolj priljubljenih poletnih športih – plavanju in potapljanju, kot načinu življenja, z najglobljim Slovencem (108 m) in svetovnim podprvakom v apnei Samom Jerankom, ki je v potapljanju na vdih našel svoje poslanstvo ter mladima upoma slovenskega plavanja, Juretom Gornikom in Matevžem Štihom. Avtorica in voditeljca oddaje je Liana Buršič
Zgornja Savinjska dolina je ena najlepših zelenih dolin v Sloveniji, zato v tem času taborniki XI. SNOUB taborijo v Gornjem Gradu. Spijo v šotorih, vsako jutro dvigajo zastavo, se kopajo v reki Dreti, ob večerih pa ob tabornem ognju pojejo pesmi. Iz tabora imajo čudovit razgled na Lepenko in Rogatec, čez dan se odpravijo na pohode in si ob ognjišču skuhajo nekaj okusnega, predvsem pa se družijo s svojimi vrstniki taborniki od jutra do večera. O njihovih novih izkušnjah in vtisih slišite več v tokratni oddaji Hudo!, ki jo je pripravila in vodila Tadeja Bizilj.
V tokratni oddaji boste slišali, koliko novih prijateljstev in simpatij se rodi v kolonijah, kakšna so jutra in kakšni večeri na morju, kako se lahko poleti kratkočasimo ob slabem vremenu in s kakšnimi športnimi aktivnostmi se poleg plavanja še lahko ukvarjamo na plaži. Tako kot vsako soboto, ste tudi vsi mladi poslušalci vabljeni, da se nam pridružite ne samo preko radijskih sprejemnikov, temveč tudi preko telefona. Pokličite nas na našo telefonsko številko 01/475-22-22 in nam povejte, kako počitniške dni preživljate sami, kje ste že bili in kakšne načrte še imate.
Poletni počitniški dnevi so kot nalašč za branje - v senci na plaži, na domačem vrtu v viseči mreži, v deževnih dneh pa tudi v dnevni sobi na kavču. Kakšne knjige so všeč najstnikom, kaj najraje prebirajo, kakšni knjižni junaki jih pritegnejo pa tudi, katere mladinske knjige so v knjižnicah v poletnih mesecih najbolj izposojene, ste lahko slišali v tokratni oddaji Hudo!.
Poletne počitnice so kot nalašč za jutranje poležavanje in kaj je lepšega, če vas v nov dan zbudi petje – ptičje ali tisto z radijskih sprejemnikov. V tokratni oddaji Hudo! se bo hudo dobro pelo in igralo. Glasba bo glavna tema oddaje – in seveda o njej ne bomo samo govorili, ampak ji bomo tudi na veliko prisluhnili. Naša gostja bo mlada, uspešna, simpatična pevka Nina Pušlar, v studio pa se ji bodo pridružila dekleta iz Osnovne šole Dragomelj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Če so bili živalski vrtovi v preteklosti predvsem zbirke živali, namenjene za rekreacijo obiskovalcev, pa v zadnjih dveh desetletjih dobivajo povsem nov značaj in pomen. Svoje poslanstvo vršijo na večih področjih, ki so vsa zelo pomembna za skupno dobro bivanja na tem našem čudovitem planetu. Med drugim ZOO-ji predstavljajo “časovni most” za tretje tisočletje, v katerih specializirane in močno ogrožene živalske vrste lahko preživijo medtem, ko poteka katastrofalno uničevanje našega naravnega okolja. O pomenu živalskih vrtov, o našem odnosu do živali in množici zanimivih vprašanj ter odgovorov vseh sodelujočih pa v tokratnem, prvem počitniškem Hudo!ju. Prisluhnite nam, z nekaj znanja in sreče vas čaka tudi brezplačen izlet v ljubljanski ZOO. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič
Še teden dni loči učence do konca letošnjega šolskega leta. Ocene so zaključene, zadnji šolski teden pa bo za večino minil v brezskrbnem vzdušju z mislijo na počitnice. Po čem vse si bodo zapomnili letošnje šolsko leto, nam bodo povedali učenci OŠ Nove Fužine in učenci OŠ Dragomelj, ki so v tem letu poleg vseh drugih stvari preizkusili še nekaj novega - Krožek za razmišljanje. Kakšna znanja in veščine so pridobili tam in kakšni so njihovi načrti za počitniške dni, izveste v zadnji oddaji Hudo! v tem šolskem letu. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
Obiskali smo zadnje srečanje Petkove akademije laboratorija Rampa, kjer osnovnošolci raziskujejo povezave med umetnostjo, znanostjo in tehnologijami. Tema petkovih delavnic je bila biotehnologija. Mladi raziskovalci so sami izdelali svojo laboratorijsko opremo, kaj so z njo naredili pa izveste v soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!
Valeta je pomemben korak, ki osnovnošolce popelje v zrelejše obdobje njihovega življenja. In medtem, ko se večina staršev ubada s tem, koliko jih bo ta dogodek udaril po žepu, se šolarji sprašujejo, kako se urediti za valeto, kakšno pričesko imeti, kakšne barve obleko, koliko ličil uporabiti, obuti čevlje s peto ali brez ? Kar nekaj nasvetov bodo dobili v tokratni oddaji, v kateri bodo gosti devetošolci iz Iga, skupaj pa bomo na Facebook profilu Programa za mlade izžrebali tudi nagrajenca letošnjih novinarskih delavnic, ki bo prejel 3-dnevni izlet v Nemčijo za vso družino. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
V najstniških letih dosežemo dokončno telesno višino, izgrajujemo mišično maso in strukturo kosti ter se spolno razvijamo, zato so prav takrat prehranske potrebe večje kot kdaj koli. Najstniki se pogosto še ne zavedajo, da je zdravje pomemben dejavnik pri izboru prehrane, in ne razmišljajo, da se bo to, kar zaužijejo v tej dobi, pozneje odražalo na njihovem zdravstvenem stanju. Pri najstnicah igrajo veliko vlogo prijateljice in nepisana pravila modne industrije, ki lahko vodijo tudi v motnje hranjena. O prehrani najstnikov bo tekla beseda v tokratni oddaji Hudo! z mladimi iz ljubljanske OŠ Prežihov Voranc in voditeljico Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov