Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur
“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
Mladi iz OŠ Franja Malgaja Šentjur
“Vsak, ki ve za nasilje pa je tiho, je enako kriv kot nasilnež!”
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor.
Vrste nasilja
Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom.
Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo.
Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja.
Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.
Do nasilja v šoli pride že med najmlajšimi.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko …
Kdaj se vmeša policija?
Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje.
V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba.
Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur.
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja.
Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Rešitev je lahko tudi mediacija
Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
• boji se prihajati v šolo ali iz nje,
• neopravičeno izostaja,
• je poškodovan/poškodovana
• zapre se vase, jeclja
• ima slabo samopodobo
• daje vtis vznemirjenosti, nervoze
• preneha jesti
• razmišlja o samomoru
• izmišljuje si zgodbe
• odklanja pogovor
• začne biti nasilen/nasilna
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim.
Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!
Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
Ne, tudi po obilju božično – novoletnih dobrot nam še ne bo dovolj pogovorov o hrani! Kako le, ko pa odnos do hrane sega tako globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote ampak tudi za izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo zato, da živimo, vendar je ogromno trenutkov, načinov in priložnosti v katerih živimo zato, da jemo. Kaj vse bomo zakuhali in spekli v prvem Hudo!ju leta 2017 z mladimi ljubiteljskimi kuharji in kuharicami z OŠ Lava Celje (med njimi so tudi dekleta, ki so zmagala na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica 2016) in gastronomsko poznavalko, domačo in TV kuharico, avtorico kulinaričnih knjig Valentino Smej Novak? Ne preslišite nas, delili bomo tudi male kuharske skrivnosti, recepte in navdihe. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič
Preden se čisto zares poslovimo od starega leta, je prav da pogledamo nazaj in preverimo kaj vse smo se letos naučili. V zadnji oddaji letošnjega leta, boste slišali kaj vse smo za vas pripravili v letu 2016 in imeli priložnost, da predlagate kaj želite slišati v novem letu. Za vas pa imamo tudi veliko zanimivih knjižnih nagrad. Z vami bo voditeljica Lea Ogrin.
Pa so končno tu – zadnji teden v letošnjem letu, počitnice in prazniki. Z mladimi v studiu bomo delili počitniške načrte, dobro voljo in lepe nagrade. Razmišljali bomo o tem, kateri dogodki in osebe so zaznamovale letošnje leto in izvedeli, s kakšnimi pričakovanji in željami osnovnošolci zrejo v leto 2017. Za naše mlade poslušalce bomo na številki 01/475 22 22 pripravili božično-novoletni kviz in med njih razdelili drobna praznična presenečenja. Se slišimo!
Si predstavljate, kaj vse se lahko zgodi v današnjem svetu, ko tehnologija zataji? Pojdi z mano je mladinska pustolovščina o štirih mestnih prijateljih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj odpravijo na podeželje, kjer pa se na videz preprosto fotografiranje lepot spremeni v boj za golo preživetje. V studiu so se nam pridružili mladi glavni igralci filma glavni igralci filma – Ivan Vastl, Mak Tepšić, Matija Brodnik in Ronja Matijevec Jerman ter režiser Igor Šterk.
Tokrat smo v oddajo Hudo! povabili 25. predsednika in zdajšnjo 26. predsednico Nacionalnega otroškega parlamenta. Pred kratkim sta se vrnila iz Bruslija, kjer sta se udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Jezi ju predvsem to, da politika nima posluha za mlade. “Se vam ne zdi malo nelogično, da se mlade o mladinski problematike sploh ne posluša, niti ne upošteva?” Kaja Petrovič je devetošolka iz Ptuja, Ciril Cerovšek pa obiskuje Gimnazije Želimlje. Prisluhnite jima, kajti ta tema se tiče vseh osnovnošolcev in srednješolcev. Pogovor bo vodila Lea Ogrin.
Mladi novinarji z Osnovne šole Trebnje so v tem tednu snemali, montirali in se na novinarskih delavnicah pripravljali na sobotno oddajo v studiu – vse na temo tehnologije. Kaj so uporabljali naši stari starši, brez česa si mi ne predstavljamo več življenja in kako se bo tehnologija razvijala v prihodnosti – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo!.
O drugačnosti in toleranci mladih do vrstnikov, ki se kakorkoli razlikujejo od njih, smo razmišljali v tokratni mladinski oddaji Hudo!. V studiu se nam je pridružilDarko Đurić, športnik invalid, svetovni rekorder in vzor številnim mladim, ki s svojim optimizmom, železno voljo in uspehi spodbudi ljudi k razmišljanju in prav zaradi njega marsikdo ne gleda na svet le s črnimi mislimi in ne obupuje nad vsako malenkostjo.
Tokratna oddaja je bila obarvana glasbeno. Klasika, punk, rap ali rock – ste vedeli, da obstaja več kot sto različnih zvrsti glasbe? In toliko kot je različnih zvrsti, toliko je tudi različnih glasbenih okusov. Nekaterim je bolj všeč poskočna, plesna glasba, drugi prisegajo na mirnejšo, romantično. In medtem, ko imajo nekateri radi narodnozabavno glasbo, so drugi po srcu pravi metalci. Tokrat je glavno besedo imela zvrst glasbe, ki ji pravimo rap, v studiu pa so se nam pridružile dekleta Jona, Sara in Nuša, ki so skupaj z raperjem Zlatkom razmišljale o glasbi, zanj pa pripravile tudi hudomušna in izvirna vprašanja.
Tokrat se bodo predstavili mladi radijski ustvarjalci. Dijaki prvega letnika iz Velenja so avtorji radijske oddaje Mulci, ki se predvaja na enem izmed lokalnih radijev. Pogovarjali se bomo o tem kako mladi poslušajo radio, kaj menijo o programih slovenskih radijskih postaj in kaj od njih pričakujejo. Razložili pa bodo tudi, kako so pri petnajstih dobili svoj prostor v radijskem etru. Ne zamudite!
Radijska igra se je rodila z rojstvom radia in je najstarejša umetniška zvrst tega medija. V desetletjih se je izoblikovala delitev na radijske igre za odrasle in za otroke in prav slednji bomo posvetili tokratno oddajo Hudo!. Kako nastane radijska igra, kdo vse sodeluje pri tem, kakšne so najboljše radijske igre, vse to smo izvedeli, šestošolci z OŠ Stari trg pri Ložu pa so predstavili šolsko radijsko igro Čarli in tovarna čokolade. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
Dejan Kramžar, učitelj zgodovine in nemščine na OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi, si je v letošnjem letu prislužil naziv Naj učitelj leta. Kakšne so njegove učne ure, kako jih naredi zanimive in zabavne, s čim prepriča učence in učenke, katere šolske projekte podpira, kakšno je njegovo mnenje o našem šolskem sistemu, kakšen njegov odnos s starši učencev – vse to je povedal v tokratni oddaji, v kateri so se nam v studiu pridružili tudi njegovi učenci.
Naziv najbolj kulturna šola v letošnjem letu je dobila Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje. Kaj vse pripravljajo, kako se kulturno udejstvujejo in kakšne kulturne projekte imajo na šoli, so povedali v tokratni oddaji Hudo!.
Izločanje, zbadljivke, pretepi med vstrniki in nasilje do učiteljev ... Nasilja je veliko, gre v vse smeri. Kaj vse sodi med nasilje, kako mu reči ne? Kakšne so izkušnje in vprašanja mladih in kakšni odgovori socialne pedagoginje Ingrid Klemenčič? Prisluhnite oddaji Hudo!
Samo zato, ker si šele nekaj let na svetu na pomeni, da ne vidiš kaj vse se dogaja s svetom okoli tebe. Tudi ti se zavedaš, kaj se dogaja z našim planetom, kako nasilna je lahko naša družba in da imamo potencial, da naredimo prihodnost lepšo za vse. V tokratni oddaji se bomo z osmošolci pogovarjali o temi letošnjega tedna otroka, razmišljali bomo o svetu v katerem želimo živeti in o tem kako ga ustvariti. Pridružite se nam s svojimi komentarji, v soboto med deveto in deseto.
Oddaja Hudo se vam bo tokrat v živo oglasila s prizorišča Pikinega festivala v Velenju. Z našimi gosti pa boste spoznali vse aktivnosti, ki jih omogoča tamkajšnje Velenjsko jezero, katero se nahaja neposredno ob prireditvenem prostoru. S predstavniki SUP in windsurf centra boste izvedeli, kaj vse se dogaja nad vodo gladino, s potapljači pa kaj pod njo. Nekaj beseda pa bomo namenili tudi aktivnostim okoli jezera. Bodite z nami v soboto malo po deveti.
Vemo, da se morate učiti, ampak ali ste vedeli, da če se želite učiti učinkovito, se morate najprej naučiti kako se učiti. Za dober začetek novega šolskega leta vam bo v tokratni oddaji Hudo, strokovnjakinja za učenje razkrila kaj je skrivnost kakovostnega učenja, osmošolci pa bodo z vami delili različne trike, ki vam bodo pomagali pri motivaciji, koncentraciji in boljšemu pomnjenju.
Predsednik države Borut Pahor je bil gost oddaje Hudo, vprašanja pa so mu zastavljali učenci iz Ljubljane in Šoštanja. "Ljudje, ki imajo sanje, vizijo, lahko z vztrajnostjo, s pridnostjo in poštenostjo, s tem, da ne omagajo takoj, to dosežejo - fizika ni ovira," predsednik države Borut Pahor o tem, ali lahko postaneš predsednik tudi, če ti fizika v šoli ne gre najbolje.
Arhitekti ne gradijo le zgradb okoli nas, temveč ustvarjajo prostor v katerem se ljudje dobro počutimo. Arhitektura bo tema tokratne oddaje Hudo, v kateri bomo odkrivali kako prostor vpliva na naše počutje, se spraševali kakšno vlogo ima v mestih zelenje in pojasnjevali kako opazovati mesto skozi oči arhitektov. Se slišimo v soboto, med deveto in deseto.
Tokrat bomo v oddaji Hudo! odkrivali skrivnosti koliščarske dobe. Izvedeli boste katere najdbe na Ljubljanskem barju nam povedo največ o njihovem življenju, zakaj so gradili hiše na kolih in kako se je njihova doba končala.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Neveljaven email naslov