Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"
Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."
Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."
Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."
Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo kitajski šah, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom čaturanga so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.
V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj Alfonz X., leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.
Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.
Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič Francesco di Castellvi odigral proti španskemu državniku Narcisu Vinyolesu. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.
Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna Café de la Regence, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so Diderot, Voltaire, Rousseau, Napoleon... Ta kavarna stoji še danes.
Prvi svetovni šahovski prvak je bil Wilhelm Steintz, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.
V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa Šahovska zveza Slovenije skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.
813 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"
Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."
Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."
Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."
Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo kitajski šah, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom čaturanga so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.
V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj Alfonz X., leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.
Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.
Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič Francesco di Castellvi odigral proti španskemu državniku Narcisu Vinyolesu. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.
Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna Café de la Regence, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so Diderot, Voltaire, Rousseau, Napoleon... Ta kavarna stoji še danes.
Prvi svetovni šahovski prvak je bil Wilhelm Steintz, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.
V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa Šahovska zveza Slovenije skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.
Še slab mesec bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni je še pred šolarji in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci z ljubljanskih Prul poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se hladijo in dogovarjajo tudi o domačih opravilih in izgovorih zanje? In medtem, ko so nekateri bolj lenobno razpoloženi, imajo drugi treninge tudi v času poletnih počitnic. Pa o poletnih večerih, nasvetih turistom in iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …
Avgust je skoraj zagotovo mesec, v katerem hribovja in gore obišče največ ljudi. In tudi s Programom za mlade in oddajo Hudo smo se odpravili tja gor na nekoliko višje nadmorske višine. Sredi julija smo obiskali poletni planinski tabor mladinskih odsekov planinskih društev Slivnica pri Celju, Vitanje, Dramlje in Atomske Toplice – Podčetrtek. In kje so ga postavili? Na Soriški planini. Sicer jo bolj poznamo po smučanju, a je tudi odlično izhodišče za planinske ture. Poleg občudovanja razgledov in odhodov na ture so mladi na planinskem taboru počeli še mnogo drugih stvari, pridobili precej novih planinskih znanj in ušpičili kar nekaj vragolij. Kako so jo zagodli tudi voditelju oddaje Hudo in vodji tabora, izveste v posnetku oddaje.
Z mladimi, ki so poletne dni preživljali na letovanju v izmeni, kjer so ljudje kot melodija različnosti, smo se v piranskem Domu pod obzidjem Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok prepustili valovom smeha, ustvarjalnim potezam, igrivim dogodivščinam ter se s tokom prijateljstva potopili v čarobnost Morske simfonije …
To sobotosmo šli na morje. S počitnikarji, ki proste poletne dni preživljajo v počitniški koloniji v otroškem letovišču Pacug Zveze prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik, smo preverili, kako topla je voda, kakšna so jutra in kakšni večeri, kaj okusnega imajo na krožniku in koliko novih prijateljstev ter simpatij se je že spletlo med njimi.
Danes smo se družili z mladimi plesalci, ki so se udeležili največje konference otroškega in mladinskega plesa Dance and the Child International. Plesna konferenca se odvija že 16-ič in poteka na tri leta, vsakič v drugi državi. V Slovenijo je od 7. do 12. julija pripeljala plesne strokovnjake, umetnike in mlade plesalce iz 32 držav vsega sveta. Kaj vse so se naučili mladi plesalci, pa smo izvedeli v oddaji Hudo!
Z nami so bili udeleženci Poletne šole gradnje in okolja, ki je potekala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Za učence od 12. leta dalje so pripravili številne zanimive aktivnosti, prek katerih so lahko spoznali delo inženirjev gradbeništva, geodezije in vodarstva. Povedali so nam, kako se postavi most, zasnuje stanovanjska soseska in še marsikaj.
Prvo počitniško soboto smo preživeli na Kozjanskem. Na kmetiji Grabnerjevih iz vasi Prapretno smo se s puncami iz te vasi in s Planine pri Sevnici pogovarjali o počitnicah, delu na kmetiji in načrtih za poletje. Julija, Anja, Ana, Neli, Zara so nam predstavile življenje na deželi, kjer dela z živino in na vrtu ne zmanjka, prav tako pa tudi ne priložnosti za druženje in zabavo - pa naj bo to bazen ali veselica čez vikend.
Danes so nam družbo delali mladi kolesarji z Osnovne šole Jurija Vege Moravče. Učenci in učenke so se udeležili že 12. sezone programa Varno na kolesu in osvojili četrto mesto na tekmovanju Postajam kolesar in tretje mesto na razpisu Aktivno na kolesu. S kakšnimi nalogami so se srečali, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, smo izvedeli v oddaji Hudo.
V tokratnem Hudo!ju je voditeljica Liana Buršič gostila čisto prave mlade čebelarje z OŠ Jurija Dalmatina Krško, kjer so letos praznovali kar 50 let od postavitve prvega čebelnjaka in ustanovitve šolskega čebelarskega krožka. Koliko uporabnih in izkušenjskih modrosti o čebelah in izdelkih, ki so plod njihovega dela so razkrili Lara Prevolšek, Mia Bračun, Leon Taj Luštek, Ela Urbanič, Ema Kostrevc, Bor Klenovšek in učiteljica ter njihova mentorica, tudi sama dolgoletna čebelarka Suzana Pacek lahko slišite s klikom na posnetek oddaje.
Oddajo Hudmo smo namenili branju in Bralni znački. Končala se je namreč že 64. sezona projekta, ki poteka v okviru Društva Bralna značka Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Na sklepni prireditvi projekta v ljubljanskem Cankarjevem domu se je zbralo veliko število mladih, ki so postali zlate bralke in zlati bralci. Skupaj z mentorji jih je bilo skoraj 1300. Ta laskavi naziv osvojijo tisti osnovnošolci, ki so vseh devet let pridno brali in se leto za letom pridružili projektu Bralna značka.
Osmošolci z OŠ Vavta vas so 11. maja v Slovenskih Konjicah postali osnovnošolski državni prvaki v prvi pomoči. Kako so se na tekmovanje pripravljali, s kakšnimi nalogami so se spopadli in katera znanja so morali pokazati, so nam skupaj s svojim mentorjem Robertom Ogulinom povedali v oddaji Hudo! Poleg vtisov s tekmovanja pa so z nami delili tudi praktične nasvete, kako oskrbeti ureznine, rane in kako uporabljati defibrilator. Z njimi sta se pogovarjali Alja Verbole in Sara Medved.
Pogovor nas je odpeljal na Osnovno šolo Trnovo. Tam izvajajo številne projekte, ki krepijo oziroma spodbujajo pridobivanje znanj na različnih področjih – od medkulturnosti in življenja v skupnosti do podjetništva, dobrodelnosti in trajnostnega razvoja. Učenke in učenci, k iso bili z nami v studiu, so povedali tudi, kako so z dobrodelno prireditvijo zbirali denarna sredstva za pomoč po poplavah, del izkupička pa bodo namenili izvedbi valete.
Z novinarkami z OŠ Podbočje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, smo govorili o prijateljstvu in medosebnih odnosih. Kdo je pravi prijatelj? Kaj je psihično nasilje? Kako rešiti nesporazum in kako se naučiti pogovarjati in poslušati? Več smo izvedeli od njih in njihovih sogovornikov.
V času vse bolj nečloveške tekmovalnosti in športnega gladiatorstva se poraja vprašanje, kako sploh vzgajati mlade v šport, ki bo human in jih bo opremil tudi za življenje v dobrobit skupnosti. Tokrat zato gostimo mlade upe slovenskega tenisa, ki trenirajo pod okriljem drugega najstarejšega teniškega kluba v Sloveniji - Tenis kluba Olimpija, kjer je trenerski ekipi glavno vodilo to, da vzgajajo predvsem ljudi, ne le tenisačev. Prisluhnite kaj so o tekmovalnosti, človeških vrednotah, ambicijah in sodelovanju ter starševski podpori voditeljici oddaje Liani Buršič povedali mladi tenisači Brina Bohorič, Laura Basailović, Brina Planinc, Franja Sevšek, Max Popovič in glavni trener ter predsednik TKO Gregor Matko in trenerka Alenka Matko Juvančič.
V oddaji Hudo se odpravljamo na višjo nadmorsko višino, z nami so bile planinke iz mladinskega odseka Planinskega društva Kranj. Povedale so marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorile so tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna aktivnost, ki združuje prijetno s koristnim.
V tokratnem, že počitniško – prazničnem Hudo!ju, gostimo članice Literarnega kluba OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, brale so tudi odlomke iz svojih najljubših knjig, zato vam po idejo za dopustniško branje ni treba daleč, le radio prižgete oziroma prisluhnete oddaji prek spleta na podkastu. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila učenke 7. in 8. razredov - Karo Vrhovec Chabbert, Klaro Miklič, Tiso Kolenc, Evo Kurinčič, Evo Mlakar, Ello Omladič, Zarjo Karer, Vito Švegelj in knjižničarko Petro Ovčar.
Družili smo se s taborniki, razlogi za to pa so bili kar trije. V soboto je v parku Tivoli v Ljubljani potekal 26. taborniški Féštival, to je prireditev, ki na enem mestu združi veliko število tabornikov iz vse države in tudi tiste, ki jih taborniški način življenja zanima, drugi razlog je, da 22. aprila obeležujemo dan tabornikov, prav tako na ta dan pa praznujemo še svetovni dan zemlje, kar je še tretji razlog, da smo oddajo Hudo namenili pogovoru o tem, kako lahko sobivamo z naravo in kako z našimi dejavnostmi tam pustimo čim manjši odtis oziroma kako ima lahko naše bivanje v naravi nanjo čim manjši vpliv. In kdo bi bil boljši za tako debato, kot so taborniki. Z nami v studiu so bili taborniki iz rodu Močvirski tulipani.
Z novinarskimi delavnicami smo bili na OŠ Šenčur, kjer so se mladi novinarji s svojimi vrstniki in učitelji pogovarjali o odgovornosti. Kako so mladi odgovorni do sebe, drugih in okolja? In kako lahko k večji odgovornosti pripomorejo tudi različni projekti in evropske izmenjave učencev? Več v oddaji Hudo!
Ples, lutke, senčno gledališče in gib. Vse te gledališke elemente bo predstavilo 28 gledaliških in 8 improvizacijskih gledaliških skupin s kar 409 nastopajočimi na 21. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Festivalni dvorani, s tem aprila Pionirski dom začenja obdobje festivalov, mi pa smo to sobotno jutro v Hudo!ju gostili mlade iz festivalske žirije. Voditeljica Liana Buršič se je o igri kot veščini za življenje in varnem prostoru za ustvarjalno izražanje sebe pogovarjala z igralci - Anastasijo Milanovski, Najo Milivojević, Gajem Črničem, Evo Ogorevc in Natašo Djuričić, z njimi pa je prišla tudi dramaturginja in predsednica strokovne žirije Staša Prah.
Mladi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj so v oddaji Hudo govorili o športu. Pred mikrofon so povabili smučarskega skakalca Žigo Jelarja in svoje vrstnike, ki se ukvarjajo s športom, izvedeli pa so tudi, kaj narediti, če ti na športni poti ne gre vse po načrtih. Kaj je nastalo na radijskih novinarskih delavnicah v Kranju, slišite v oddaji HUDO.
Neveljaven email naslov
