Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"
Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."
Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."
Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."
Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo kitajski šah, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom čaturanga so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.
V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj Alfonz X., leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.
Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.
Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič Francesco di Castellvi odigral proti španskemu državniku Narcisu Vinyolesu. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.
Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna Café de la Regence, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so Diderot, Voltaire, Rousseau, Napoleon... Ta kavarna stoji še danes.
Prvi svetovni šahovski prvak je bil Wilhelm Steintz, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.
V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa Šahovska zveza Slovenije skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.
822 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"
Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."
Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."
Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."
Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo kitajski šah, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.
Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom čaturanga so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.
V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj Alfonz X., leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.
Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.
Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič Francesco di Castellvi odigral proti španskemu državniku Narcisu Vinyolesu. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.
Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna Café de la Regence, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so Diderot, Voltaire, Rousseau, Napoleon... Ta kavarna stoji še danes.
Prvi svetovni šahovski prvak je bil Wilhelm Steintz, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.
V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa Šahovska zveza Slovenije skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.
To soboto smo se z učenci z osnovne šole Mokronog odpravili v Lutkovno gledališče Ljubljansko. V studiu se nam je namreč pridružila igralka in animatorka Maja Kunšič; z njo smo odkrivali čarobni svet lutkarstva. Mladi pa ne bodo le sodelovali pri pogovoru, saj so se preizkusili v vlogi mladih novinarjev in ji zastavili kopico vprašanj ter pomagali voditi oddajo Hudo.
V tokratni oddaji Hudo so se nam pridružile mlade Časorisove face. To so tisti mladi, ki so lani s svojimi dosežki še posebej izstopali in si prislužili naziv faca meseca. Kaj je to faca meseca, so nam povedali v oddaji Hudo.
V zadnji oddaji leta 2023 smo se družili z udeleženci otroškega parlamenta Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pretresli so dogodke iztekajočega se leta, ki so zaznamovali življenja mladih. Kateri so bili in kaj vse bi želeli spremeniti, če bi imeli to moč, so predstavili v oddaji Hudo.
V božično obarvani oddaji Hudo! smo z mladimi odkrivali, kako praznujejo božič doma. Potem pa smo se odpravili na pediatrično kliniko v Ljubljani ter v rehabilitacijski center Soča ter poslušali tiste mlade, ki morajo zaradi zdravstvenih težav božič preživeti v bolnišnici. Za vse mlade poslušalce pa smo pripravili tudi praznični kviz in kup lepih nagrad. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Družili smo se s plesalkami Plesnega kluba TBA iz Celja, ki so na nedavnem svetovnem prvenstvu v jazz, modern in show plesih v Belgiji v svoji kategoriji osvojile naslov svetovnih prvakinj. Združene so v skupinah Jacksons in Bad inner voices. Kako so postale del slovenske plesne reprezentance in kakšna je bila pot do velikega uspeha, so predstavile v oddaji Hudo.
Tokrat je Liana Buršič gostila učence z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in OŠ Franja Goloba Prevalje, nagrajence letošnjega natečaja Centra arhitekture Slovenije - Vseslovenski dan habitata na temo - Trg: prostor dogajanja?, ki nagovarja mlade, da začnejo razmišljati o svojem kraju bivanja in prostorih za druženje, ki jih ta ponuja ter kako ta skupni prostor izboljšati. Z nami so bili: Max Markovič, Anja Anžlovar, Iva Dremelj, Lena Bivšek, Tjaša Vogrin, Neža Sušnik, Urša Burja ter arhitektka Tina Silič, vodja projektov programa Igriva arhitektura.
Z učenci iz Izole bomo govorili o kulturi. V nedeljo namreč praznujemo Ta veseli dan kulture, zato smo na radijskih novinarskih delavnicah na OŠ Vojke Šmuc posneli veliko zanimivih sogovornikov – od članov banda Vesoljski bureki do številnih učencev, ki so dejavni na kulturnem področju. Šola se namreč ponaša z nazivom naj kulturna šola.
Oddaja Hudo se je v živo oglasila z Osnovne šole Orehek Kranj, kjer smo se udeležili 11. festivala naše prihodnosti. Mladi so nas popeljali skozi številne delavnice, ki so jih tam pripravili zanje, povedali so tudi, kako vidijo svojo prihodnost in kakšen je na poti proti uspehu pomen pridobivanja novih znanj. Pogovarjali smo se tudi z Nikom Škrlecem in drugimi zanimivimi gosti.
Kako se počutite? Kako premagujete stres, stiske, jezo in kaj naredite, če stvari ne grejo po vaših željah? O duševnem zdravju mladih smo se pogovarjali z mladimi novinarji s I. OŠ Celje in njihovimi sogovorniki, tam smo namreč izpeljali radijske novinarske delavnice. Na šoli smo posneli psihoterapevta Luko Agreža, svetovalni delavki in učiteljico na šoli, učence razredne in predmetne stopnje, z nami pa so svoja razmišljanja in izkušnje delli tudi mladi novinarji: Tara, Tinkara, Adin, Boris, Denis in Tjan.
Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila mlade nogometaše in nogometašico, ki žogobrcarske veščine trenirajo že od svojega 7. leta in so člani Nogometnega kluba Zarica Kranj. V studiu 1. programa Radia Slovenija so bili četrto, šesto in sedmošolci Ažbe Varl, Taris Bilanović, Nace Jenkole, Tim Ziherl, Nejc Robnik, Benjamin Sefić, Dunja Majkić in njihov trener ter nekdanji nogometni reprezentant Dejan Robnik.
V tokratnem Hudo! smo predstavljali že 17. filmski festival ZOOM, ki ga prireja Pionirski dom. Na festivalu si bodo mladi lahko ogledali filme mladih ustvarjalcev z vsega sveta in se preizkusili v raznih delavnicah. Prav tako pa smo spregovorili o minulem festivalu Kinotrip in pribljižajočem se Ljubljanskem filmskem festivalu. Z mladimi smo v oddaji ugotavljali, kako film sploh nastane in kako pripraviti dober festival.
V oddaji Hudo smo pogovor namenili dnevu RTV Slovenija. Z učenci iz osnovne Šole Danile Kumar in udeleženci novinarskega krožka smo se pozanimali, kako nastane radijska oddaja. Vprašali smo se, kdo je lahko novinar in skupaj odvodili oddajo Hudo.
Tokrat je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila učence izolske Osnovne šole Vojke Šmuc, ki je letošnja Naj kulturna šola v Sloveniji. S čim so si prislužili ta dragoceni naziv pa lahko slišite v debati s sedmo, osmo in devetošolci Matijo Grbec Bonaco, Renejem Vukom, Ahmedino Hafizović, Ester Charpentier, Nino Kuthe in učiteljicami ter mentoricami Ano Dobrinčič Orbanič, Klariso Hrvatin in Deano Protner.
Z nami so bile novinarke z OŠ Planina pri Sevnici. Na njihovi šoli smo izpeljali novinarske delavnice, v okviru katerih so pred mikrofon povabili sokrajane, ki veliko vedo o življenju v kraju nekoč in danes, o jeseni in medgeneracijskem sodelovanju, vsi skupaj pa so nam predstavili tudi njihovo tracicionalno jesensko prireditev Tetka Jesen.
Oddaja Hudo je bila obarvana s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. Z nami so bili člani Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju in selektorica mladinske izbrane vrste Ajda Remškar. V pogovoru so predstavili, kakšen šport je plezanje, govorili so tudi o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo, in kako se nanje pripravljajo, slišali ste lahko še, za koga vse je športno plezanje primerno in kakšni so vstopni koraki v svet skalne vertikale.
Novinarske delavnice smo izpeljali na ll. OŠ Celje, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali spoštovanje. Kaj je to, kakšen je bil včasih odnos med učenci in učitelji, kakšno je vzdušje na šoli in kako rešujejo nesoglasja, so bila vprašanja, ki so jih zastvaili številnim sogovornikom, tudi enemu najuspešnejših slovenskih deskarjev na snegu Timu Mastnaku.
Gasilci in gasilke, člani več kot 100 let starega Prostovoljnega gasilskega društva Predoslje so tudi mladinski državni prvaki v gasilski orientaciji, predvsem pa druščina mladih ljudi, ki radi pomagajo, sodelujejo in se družijo ter zraven učijo vrlin za življenje. Liana Buršič je v tokratnem Hudo!ju gostila Ožbeja Balantiča, Tjana Borovnico, Tjaša Borovnico, Manco Korenjak, Nežo Balantič, Andraža Korenjaka, Meto Korenjak in njihovega podpoveljnika Gašperja Pogačarja.
Nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom in 8. oktobrom, katerega cilj je predvsem promocija projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti ter medgeneracijsko branje. Predvsem pa želijo mladim približati literaturo. Zato smo tudi oddajo Hudo namenili branju. Z mladimi bralkami in bralci smo odkrivali njihov pogled na svet literature in iskali odgovore na vprašanje, kako branje približati vrstnikom.
V studiu so se nam pridružile uspešne mlade pevke iz okolice Maribora. Iza, Lara in Katarina že kar nekaj let obiskujejo glasbeno šolo Orfeus, poučuje pa jih Sergej Rupreht, ki se je v oddajo oglasil na daljavo. O tem, kako se naučiti pravilne tehnike petja, kako v glasbo preliti čim več sebe in kako pomembna je pri petju zgodba, pa boste izvedeli po kliku na modri gumb.
Vsaka štiri leta imajo taborniki z vsega sveta možnost, da se za nekaj dni združijo na svetovnem skavtskem taborjenju, ki se imenuje Jamboree. Mladi se povežejo med izvajanjem atraktivnega in vzgojno usmerjenega programa – osrednje teme so globalni razvoj, svetovni mir, kulturna različnost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Čeprav se zdi, da gre za zabavo, je Jamboree mnogo več, saj nudi mladim priložnost za nova znanja, debato in razvoj dejavnosti, ki jih pozneje izvajajo v lokalnem okolju in skupnosti. Letos je ta potekal v Južini Koreji. Z mladimi udeleženci smo tako odkrivali, kaj vse se jim je na Jamboreeju 23 zgodilo. Od vročinskega vala, pa vse do tajfuna.
Neveljaven email naslov