Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Tudi lani ob tem času je dvanajst kandidatov - Imen meseca na Valu 202 izglasovalo Ime leta 2019. Odločili so se za Tadeja Kobala, takrat 18-letnega študenta in prostovoljca, ki je v Slapu pri Vipavi pomagal ustanoviti knjižnico. Za znanilca dejavne, v prihodnost zazrte in samozavestne generacije izzivov ne manjka. Tudi letos jih je bilo kar nekaj.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
Ime tedna je postal Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B, zbirke zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo. Zanjo je prejel priznanje knjiga leta 2020, veliko nagrado letošnjega Slovenskega knjižnega sejma.
Ime tedna je Dušan Stefančič, predsednik slovenskega odbora za Mauthausen, ki je preživel šest koncentracijskih taborišč. Pri Društvu Avstrijska služba v tujini so mu podelili nagrado Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst.
Ime tedna je postala Jasna Kržin Stepišnik, direktorica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, izobraževalne ustanove, ki so jo pri Evropski komisiji prepoznali za najboljšo v Evropi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podelili nagrado Vet Excellence Award!
Ime tedna je Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske Pediatrične klinike, ki je za izjemen prispevek na področju diabetologije prejel najpomembnejšo nagrado Mednarodnega združenja za otroški in mladostniški diabetes.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je ponovil lanski uspeh na Vuelti in vnovič zmagal na tritedenski dirki po Španiji. Izjemno sezono je končal s kar 12 zmagami, slovensko kolesarstvo pa je končno zmago slavilo na tretjem od zadnjih štirih grand tourov.
Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več. Ta teden je to postal Vlado Kreslin, glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor, ki v slovenski kulturni prostor prinaša duh svobode, solidarnosti, tolerantnosti in radosti življenja. Za obsežen avtorski opus, s katerim sledi duhu ustvarjanja Franeta Milčinskega, je prejel letošnjo Ježkovo nagrado.
Ime tedna je Rok Černe, koordinator mednarodnega projekta Life Dinalp Bear za spremljanje populacije rjavega medveda, ki je v okviru Zelenega tedna EU prejel nagrado za najbolj inovativni, navdihujoči in najučinkovitejši projekt na področju varstva narave, okolja in podnebnih ukrepov Life 2020.
Goran Dragić je košarkar, ki nas je z izjemnimi predstavami navduševal v dresu Miami Heat in se v svoji dvanajsti sezoni prvič uvrstil v finale NBA. Kot nesporni vodja svoje ekipe je športno priznal premoč nasprotnika, kljub poškodbi do konca povezoval moštvo ob in na igrišču ter vnovič dokazal izjemno borbenost.
Ime tedna je postala Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka, ki je za obsežen opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja prejela platinasti svinčnik, najvišje arhitekturno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Ime tedna je postala Kristina Sepčič, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki so ji pri društvu Mlada akademija podelili naziv mentorica leta, za dosežke v biokemiji pa je prejela tudi Lapajnetovo nagrado.
Ime tedna je postal Andrej Rozman Roza, pisatelj in pesnik, ki je za pesniško slikanico Rimuzine in črkolazen prejel Večernico, nagrado časopisa Večer za najboljšo otroško ali mladinsko knjigo lanskega leta.
Ime tedna je Tadej Pogačar, kolesar, ki je z epsko predstavo v kronometru zmagal na največji kolesarski dirki na svetu in spisal zgodovino francoskega Toura, svetovnega in slovenskega športa. Poleg rumene majice je osvojil še pikčasto za najboljšega v gorskih ciljih in belo za najboljšega mladega kolesarja. Igor Tominec in Boštjan Reberšak sta ob tej priložnosti pripravila obširen pregled letošnjega Toura.
Ime tedna je postal Matic Lozinšek, sodelavec Instituta Jožef Stefan, ki je pridobil sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce na začetku kariere. Ocenjevalce je prepričal s petletnim projektom HiPeR-F, v njem pa se bo osredotočal na raziskave kemijskih reakcij s fluorom pod izredno visokim tlakom.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je na deveti etapi letošnje dirke po Franciji poskrbel za nov osebni mejnik in hkrati za zgodovinski dan slovenskega kolesarstva. Kot prvi Slovenec je na slovitem Touru oblekel rumeno majico in prevzel mesto vodilnega.
Ime tedna je postal Borut Gombač, pesnik, ki je za pesniško zbirko S konico konice jezika, prejel Veronikino nagrado, priznanje za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. V njej vsako pesem domiselno uvaja krajša predhodnica katere zadnji verz je naslov naslednje pesmi.
Ime tedna je postal Tomaž Štupnik, predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana, kjer so z ekipo presadili pljuča 14-letni deklici s cistično fibrozo. Deveturni poseg velja za prvo presaditev pljuč pri otroku v UKC Ljubljana.
Ime tedna je Maruša Mišmaš Zrimšek, atletinja, ki so jo pri Evropski atletski zvezi izbrali za najboljšo atletinjo julija v Evropi. Prepričala jih je z drugim izidom vseh časov v teku na 2000 metrov z zaprekami, ko je za slabe tri sekunde in pol zaostala le za svetovnim rekordom Nemke Gese Felicitas Krause.
Tevž Lotrič je dijak Gimnazije Kranj, ki je na 4. evropski fizikalni olimpijadi na daljavo osvojil zlato medaljo, absolutno 9. mesto med tekmovalci iz 57 držav ter nagrado za najboljšo rešitev prve teoretične naloge.
Neveljaven email naslov