Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je Gal Gjurin, eden od pobudnikov protestne akcije Zadnji vlak za kulturo, na kateri so različni ustvarjalci na obletnico Prešernovega rojstva izrazili skrb glede razmer v kulturi in zahtevali, da mora biti ta nad politiko, sistemom in državo.
''Najbolj nas skrbi odnos do kulture in splošna nekulturnost. Gre za amplitudo. So časi, ko je boljše in so časi, ko je slabše. Trenutno so časi, ko je zelo slabo, ker globalizacija in kapital v resnici vsiljujeta nekulturo in nekulturno obnašanje. Trenutno se borimo proti odnosu politike in slabi jezikovni kulturi, in novinarski kulturi, kulturi v gospodarstvu … kultura je podstat družbe in temelj družbenih diskurzov, to ni nekaj, kar pride na koncu, na repu,'' je pojasnil osnovni namen akcije Gal Gjurin.
Na vlaku, ki je peljal od Ljubljane do Jesenic, je sedelo okoli 250 kulturnikov, med njimi, pisatelji, filmarji, gledališčniki, glasbeniki, ki so s politično neodvisno akcijo želeli opozoriti na mačehovski odnos države do kulture. ''Kultura je nad politiko, je naše osnovno sporočilo,'' je v pogovoru z Danilo Hradil Kuplen dejal Gjurin. Kulturniki so namreč strankam poslali osem konkretnih vprašanj glede kulture, na katera pa niso dobili konkretnih odgovorov. Prav tako bodo vse zbrane pobude, ideje in zahteve podali novi vladi, ko bo ta operativno sposobna.
''Mi nismo tu zato, ker bi radi več denarja, posledično bi bilo to sicer dobro, ker mi živimo od tega oziroma, če se hočeš promovirati, rabiš neka sredstva. Mi govorimo o (ne)odnosu, ker ta šele v resnici lahko prinese pošten denar. Ko imamo razčiščeno v podrasti, šele takrat lahko raste dober gozd. V našem primeru kultura kot družbeni diskurz ni spoštovana.''
Akcija Zadnji vlak za kulturo je prva akcija v seriji opozorilnih akcij. ''Mi mislimo nadaljevati, ker se nam ne zdi prav, da je tak odnos do naroda. Na koncu, v redu, smo mi umetniki in vsi, ki delamo v kulturi. Ampak, to ni klic za nas, to je klic za Slovenijo! To je klic za vse tiste, ki se šele bodo rodili in bodo mislili, da je nekulturnost neka naravna oblika bivanja. Pa ni. Naravna oblika bivanja je v resnici kulturnost, ker smo ljudje. Če smo Slovenci, potem dajmo kaj narediti za to!'', je še dejal Gal Gjurin, ki ste ga izglasovali za Ime tedna.
Preostali kandidati so bili:
Alen Kobilica, pobudnik projekta Vidim cilj, ki slepe in slabovidne spodbuja k športni aktivnosti, pomaga pri načrtovanju in izvedbi treningov ter pri udeležbi na tekmovanjih
Zoran Janković, ki je s svojo listo postal presenetljivi zmagovalec prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji, ki bodo ostale v spominu tudi zato, ker so za eno uro podaljšali volilni molk
Tadej Bajd, eden od petih avtorjev knjige Robotics, ki jo je ameriška ugledna revija Choice umestila v izbor najboljših akademskih publikacij z vsega sveta, kar je veliko priznanje za slovensko znanost
Damijan Ružič, dobitnik treh nagrad na četrtem mednarodnem sejmu inovacij Bližnjega vzhoda v Kuvajtu, med njimi zlate medalje za set za trening borilnih veščin
Ime tedna je Timi Zajc, smučarski skakalec, ki je na 27. svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu z izjemno predstavo na posamični tekmi osvojil srebrno medaljo, v ekipni pa z Anžetom Laniškom ter Petrom in Domnom Prevcem suvereno postal še svetovni prvak.
Ime tedna je Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije, humanitarne organizacije, ki s številnimi združenji, programi in prostovoljci pomaga ljudem v stiski. Za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so prejeli najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite.
Ime tedna je Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, ki je dolga leta opozarjala na krivice več kot 25 tisoč ljudi, ki jih je Slovenija nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Ob 30-letnici izbrisa se je predsednik republike Borut Pahor opravičil izbrisanim v svojem imenu in v imenu države.
Ime tedna je postal Janez Rebol, otorinolaringolog, ki je v UKC Maribor z ekipo opravil prvo vstavitev osiaimplanta v Sloveniji. To napravo, ki prevaja zvok po kosti so razvili v Avstraliji in omogoča sluh bolnikom, ki so gluhi na eno stran ali imajo težjo obliko naglušnosti. Pacienti še isti dan, ko dobijo vsadek, zapustijo bolnišnico.
Ime tedna je postala Gloria Kotnik, deskarka na snegu, ki je z nastopom v paralelnem veleslalomu na olimpijskih igrah na Kitajskem presenetila vse in po izjemnih predstavah osvojila bronasto medaljo.
Ime tedna je postala Urša Bogataj, smučarska skakalka, ki je na najpomembnejši tekmi sezone, na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila naslov prvakinje na srednji napravi in tako postala druga slovenska zimska športnica z olimpijskim zlatom.
Ime tedna je postal Matjaž Šerkezi, gorski reševalec, ki je v reševalni akciji v Kamniško-Savinjskih Alpah na eni izmed skalnih polic skoraj pod vrhom Brane našel pogrešanega borderskega ovčarja Jimmyja, pridobil njegovo zaupanje in ga na poledenelem terenu uspešno pripeljal na varno.
Ime tedna je postala Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group in prejemnica naziva Inženirka leta. Inženirka kemije v družbi skrbi za tehnologije, s katerimi preprečujejo korozijo kovinskih materialov, s svojim delom in osebnostjo pa je tudi zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.
Prvo letošnje Ime tedna je postal Jaka Daneu, član društva Sledilnik, kjer so z ekipo razvili novo aplikacijo, ki združuje vse specialiste mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni s področja družinske medicine, pediatrije, ginekologije in stomatologije ter tako številnim uporabnikom pomaga do izbranega zdravnika.
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Še zadnje letošnje ime tedna je postal Dragan Babuder, učitelj in mentor dijakom programa Tehnik zdravstvene nege, ki deluje v sklopu postojnske Srednje gozdarske in lesarske šole. Kot številni njihovi vrstniki po Sloveniji so že ob prvih izbruhih Covida-19 prostovoljno pomagali v okoliških domovih starejših občanov, letos pa pomagajo v Bolnišnici Sežana.
Ime tedna je postala Karmina Šilec, režiserka predstave Threnos, ki je nastala v produkciji Carmine Slovenice in izvedbi ansambla Choregie. Zanjo so prejeli mednarodno nagrado Music Theatre Now, ugledno priznanje vodilnega mednarodnega tekmovanja prvih produkcij novih glasbeno gledaliških del.
Ime tedna je postal Gregor Lampelj, prostovoljni gasilec in najemnik lokala Ribiški dom Vevče, ki je konec novembra pred zanesljivo utopitvijo rešil starejšo občanko. Ta je padla v mrzlo Ljubljanico tik pred brzicami, Gregor je brez pomisleka skočil za njo, a so jo brzice že odnesle. Zato je stekel ob obrežju, zaplaval do konca brzic in jo potegnil iz vrtinca.
Ime tedna je postala Janja Perme Hajdinjak, medicinska sestra, ki v UKC Ljubljana vodi in koordinira ekipo 200 sodelavk in sodelavcev na intenzivni terapiji, največji in najzahtevnejši zdravstveni negi covidnih bolnikov v državi. S predanim delom in srčnostjo ni le zgled mlajšim generacijam temveč tudi navdih za vse, ki pomoč potrebujejo.
Ime tedna sta postali Vesna Zakonjšek in Barbara Ploštajner, krajinska arhitektka in geografinja, ki sta pripravili in bdeli nad razpisno dokumentacijo 40 letne dejavnosti kozjanskega parka v Podsredi. Javni zavod je med številnimi nominacijami prejel svetovno nagrado Meline Mercouri, ki jo pod okriljem Unesca podeljujejo na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin.
Ime tedna sta Alenka Marovt in Boštjan Kogovšek, urednika oddaje Skupaj naprej, ki so jo v konstruktivni želji po iskanju rešitev za izhod iz zdravstvene, družbene in psihološke krize pripravili na POP TV in RTV Slovenija. V projektu sta se prvič združili največji medijski hiši ter z gosti v dvourni oddaji v živo odgovarjali na vprašanja povezana s pandemijo Covida 19.
Ime tedna je postal Mitja Lainščak, predstojnik Odseka za kardiologijo Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je kot prvi Slovenec sodeloval pri pripravi Smernic za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem evropskega kardiološkega združenja. Smernice predstavljajo najpomembnejši dokument za obravnavo določene bolezni, ki jo skupina priporoči za klinično prakso.
Ime tedna je Gregor Serša, vodja oddelka za eksperimentalno onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer začenjajo prvo fazo klinične študije novega genskega zdravila za zdravljenje raka. Novo gensko zdravilo, postopek priprave in celotno proizvodno okolje so plod slovenskega znanja in izkušenj strokovnjakov, ki so več kot tri leta sodelovali v projektu SmartGene.si.
Ime tedna je postala Svetlana Makarovič, igralka, glasbenica, pesnica, pisateljica in vsestranska ustvarjalka, prejemnica Ježkove nagrade za leto 2021, ki jo za izvirne dosežke ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha, podeljujemo na RTV Slovenija. Ne samo, da je naša najbolj reprezentativna sodobna pravljičarka, ki jo odlikujejo širina, globina in ostrina duha, močno je zaznamovala tudi slovensko gledališče in šanson.
Ime tedna je Andrej Bauer, profesor računalniške matematike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, ki je v članku Pet korakov v sprejemanju konstruktivne matematike s pronicljivim humorjem in potrpežljivostjo bralcem predstavil drugačen način razmišljanja o matematičnem delovanju. Zanj je prejel prestižno nagrado Levija L. Conanta Ameriškega matematičnega združenja.
Neveljaven email naslov