Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Prostovoljka in vodja projekta Botrstvo, zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
V dobrih šestih desetletjih prostovoljstva Anite Ogulin so se zvrstile številne zgodbe, od tega, da je kot otrok pomagala svojim staršem skozi svet videčih, do humanitarke, ki odpira oči družbi in ki je pomagala in pomaga več deset tisoč otrokom, da so lahko uzrli svojo vrednost in boljšo prihodnost.
''Človek zase potrebuje zelo malo, zelo pa je srečen, če lahko komu pomaga!'' - Anita Ogulin
Z izjemno tenkočutnostjo, iskrenim zanimanjem, potrpljenjem in srčnostjo otrokom pomaga premagovati stiske, dileme, z varno roko jih pelje tudi skozi osebne tragedije, izgube in stranpoti. Je človek terena, prav vsak teden odhaja v najbolj oddaljene kraje države in najbolj odmaknjene kote te družbe, med najbolj spregledane, najbolj neslišane. Tam je, ko je najbolj boleče, ko se stiske zdijo povsem brezupne, ko otroci izgubljajo starše, dom, varnost, vse, kar so poznali. Zna videti onkraj uradnih dokumentov in birokratskih odločb, spisanih v hermetičnih pisarnah, a se tudi v njih boriti za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo več. "Delamo to, kar bi morala država. In še naprej bomo. Verjamem, da bo prišel trenutek, ko bodo tudi na državni ravni spoznali, da ni prihodnosti brez otrok, brez mladine in brez razumevanja, kaj potrebujemo vsi državljani."
Delo na terenu, z otroki, starši in starimi starši je najpomembnejši pokazatelj za to, kaj se dogaja v družbi in kako vse to vpliva na otroke. Z njimi v mislih se je borila za postavitev prve hiše zavetja za tiste najmlajše, ki zaradi ogroženosti doma ne smejo preživeti niti dneva več, zanje je izborila ustanovitev otroškega parlamenta in otrokom dala prostor za njihov glas, zanje iz leta v leto na vse načine pridobiva sredstva za letovanja, zimovanja, za psihosocialno in učno pomoč, za dijaški sklad ali za razvoj talentov. In z njimi v mislih se nenehno, čeprav sizifovsko, bori za sistemske spremembe.
"Pomembno je, da pristopimo k vsakemu otroku in da ima vsak nekoga, ki verjame vanj, ki mu pomaga, ki ga podpira. Ne gre samo za finančno podporo, ampak tudi za to, da če v nekoga verjameš, se njegova vera vase uresniči," svojo prostovoljsko filozofijo opiše Anita Ogulin. Prostovoljka je že več kot pol stoletja. Zaradi nje in organizacije, ki jo vodi, več tisoč otrok in njihovih družin ni lačnih, imajo streho nad glavo, plačane zneske na položnicah, oblačila, obutev in šolske potrebščine, v teh covidnih časih so jim zagotovili tudi računalnike ter povezavo s šolo in svetom. Zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov, prvič stopili na smuči ali videli morje, s podporo dijaškega sklada nadaljevali šolanje do želene izobrazbe, se morda prvič čutili vredne, ljubljene in sprejete.
Anita Ogulin tudi med epidemijo opozarja na otrokove pravice, ki so bile še posebej med zaprtjem šol okrnjene: “Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obrokov.”
V desetletjih neutrudnega dela za druge, katerih razsežnosti povprečnemu opazovalcu sploh ne morejo biti dojemljiva, se je seveda »naužila« tudi marsičesa, kar v naši družbi čaka vsakogar, ki izstopi iz povprečja. Obilice očitkov, podtikanj, osebnega šikaniranja, laži, pljuvanja, predvsem v brezmejnih poljanah spletne anonimnosti. Toda njeno humanitarno delo, ki ga skupaj s sodelavci opravlja pri ZPM Moste - Polje, nima madežev, kar poleg dela nadzornih svetov dokazuje tudi neodvisna revizija zunanje revizorske hiše. In seveda zaupanje tistih, ki so omogočili, da je samo v programu Botrstvo v desetih letih pomoč dobilo več kot 11.000 otrok in v katerem so botri, predvsem pa številni donatorji darovali več kot 24 milijonov evrov.
“Moja misija na tem svetu je pomagati drugim, moje življenje pa vredno le, če zaradi mene drugi živijo lažje in bolje,” argumentira takrat, ko tudi najvztrajnejši sopotniki in sodelavci, ki jim pomaga strokovno in človeško rasti, ob njej omagujejo. Če se bo nekoč odločila, da bo vendarle napočil čas zanjo, za branje in pisanje knjig, za morje in vsaj nekaj umirjenosti, bo nemogoče najti naslednika, ki bi zmogel biti in v humanitarnost podariti vse to, kar je vanjo vtkala Anita Ogulin. Ki je za vse, kar je naredila za najšibkejše, in za zgled, ki ga daje tudi najmočnejšim, v letu, ko je Botrstvo praznovalo desetletje obstoja, postala tudi ime leta na Valu 202.
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Prostovoljka in vodja projekta Botrstvo, zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
V dobrih šestih desetletjih prostovoljstva Anite Ogulin so se zvrstile številne zgodbe, od tega, da je kot otrok pomagala svojim staršem skozi svet videčih, do humanitarke, ki odpira oči družbi in ki je pomagala in pomaga več deset tisoč otrokom, da so lahko uzrli svojo vrednost in boljšo prihodnost.
''Človek zase potrebuje zelo malo, zelo pa je srečen, če lahko komu pomaga!'' - Anita Ogulin
Z izjemno tenkočutnostjo, iskrenim zanimanjem, potrpljenjem in srčnostjo otrokom pomaga premagovati stiske, dileme, z varno roko jih pelje tudi skozi osebne tragedije, izgube in stranpoti. Je človek terena, prav vsak teden odhaja v najbolj oddaljene kraje države in najbolj odmaknjene kote te družbe, med najbolj spregledane, najbolj neslišane. Tam je, ko je najbolj boleče, ko se stiske zdijo povsem brezupne, ko otroci izgubljajo starše, dom, varnost, vse, kar so poznali. Zna videti onkraj uradnih dokumentov in birokratskih odločb, spisanih v hermetičnih pisarnah, a se tudi v njih boriti za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo več. "Delamo to, kar bi morala država. In še naprej bomo. Verjamem, da bo prišel trenutek, ko bodo tudi na državni ravni spoznali, da ni prihodnosti brez otrok, brez mladine in brez razumevanja, kaj potrebujemo vsi državljani."
Delo na terenu, z otroki, starši in starimi starši je najpomembnejši pokazatelj za to, kaj se dogaja v družbi in kako vse to vpliva na otroke. Z njimi v mislih se je borila za postavitev prve hiše zavetja za tiste najmlajše, ki zaradi ogroženosti doma ne smejo preživeti niti dneva več, zanje je izborila ustanovitev otroškega parlamenta in otrokom dala prostor za njihov glas, zanje iz leta v leto na vse načine pridobiva sredstva za letovanja, zimovanja, za psihosocialno in učno pomoč, za dijaški sklad ali za razvoj talentov. In z njimi v mislih se nenehno, čeprav sizifovsko, bori za sistemske spremembe.
"Pomembno je, da pristopimo k vsakemu otroku in da ima vsak nekoga, ki verjame vanj, ki mu pomaga, ki ga podpira. Ne gre samo za finančno podporo, ampak tudi za to, da če v nekoga verjameš, se njegova vera vase uresniči," svojo prostovoljsko filozofijo opiše Anita Ogulin. Prostovoljka je že več kot pol stoletja. Zaradi nje in organizacije, ki jo vodi, več tisoč otrok in njihovih družin ni lačnih, imajo streho nad glavo, plačane zneske na položnicah, oblačila, obutev in šolske potrebščine, v teh covidnih časih so jim zagotovili tudi računalnike ter povezavo s šolo in svetom. Zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov, prvič stopili na smuči ali videli morje, s podporo dijaškega sklada nadaljevali šolanje do želene izobrazbe, se morda prvič čutili vredne, ljubljene in sprejete.
Anita Ogulin tudi med epidemijo opozarja na otrokove pravice, ki so bile še posebej med zaprtjem šol okrnjene: “Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obrokov.”
V desetletjih neutrudnega dela za druge, katerih razsežnosti povprečnemu opazovalcu sploh ne morejo biti dojemljiva, se je seveda »naužila« tudi marsičesa, kar v naši družbi čaka vsakogar, ki izstopi iz povprečja. Obilice očitkov, podtikanj, osebnega šikaniranja, laži, pljuvanja, predvsem v brezmejnih poljanah spletne anonimnosti. Toda njeno humanitarno delo, ki ga skupaj s sodelavci opravlja pri ZPM Moste - Polje, nima madežev, kar poleg dela nadzornih svetov dokazuje tudi neodvisna revizija zunanje revizorske hiše. In seveda zaupanje tistih, ki so omogočili, da je samo v programu Botrstvo v desetih letih pomoč dobilo več kot 11.000 otrok in v katerem so botri, predvsem pa številni donatorji darovali več kot 24 milijonov evrov.
“Moja misija na tem svetu je pomagati drugim, moje življenje pa vredno le, če zaradi mene drugi živijo lažje in bolje,” argumentira takrat, ko tudi najvztrajnejši sopotniki in sodelavci, ki jim pomaga strokovno in človeško rasti, ob njej omagujejo. Če se bo nekoč odločila, da bo vendarle napočil čas zanjo, za branje in pisanje knjig, za morje in vsaj nekaj umirjenosti, bo nemogoče najti naslednika, ki bi zmogel biti in v humanitarnost podariti vse to, kar je vanjo vtkala Anita Ogulin. Ki je za vse, kar je naredila za najšibkejše, in za zgled, ki ga daje tudi najmočnejšim, v letu, ko je Botrstvo praznovalo desetletje obstoja, postala tudi ime leta na Valu 202.
Ime tedna je postala Tadeja Bučar, kreativna vodja Punkta, zasavskega Laboratorija za kreativne industrije. S Postapokaliptično turo, podjetniško idejo z družbenim učinkom, ki se ukvarja z rešitvami praznih prostorov, so zmagali na Starteryju za Srednjo in Vzhodno Evropo v Bolgariji. “Postapokaliptična tura se igra v ekipah, vsak dobi svojo vlogo. Gre za igro, ki hkrati opozarja na pomembna vprašanja.”
Ime tedna je postal Miran Žitko, član dobrodelne skupine Bejž če wejdeš (Zbeži če lahko), skupine podjetnikov, ki s svojimi sredstvi in znanjem pomagajo ljudem v stiski. Ravnokar so se vrnili s še z ene dobrodelne akcije, ko so na Madagaskarju na prošnjo slovenskega misijonarja pomagali pri gradnji šole.
Ime tedna je Primož Gradišek. Zdravnik in predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, ki je z ekipo mladih in zagnanih sodelavcev pomagal ustvariti do zdaj najobsežnejšo akcijo Sekunde rešujejo. Z njo se je v 96 tečajih na tisoče ljudi seznanilo s temeljnimi postopki oživljanja in pomenu takojšnje pomoči človeku s srčnim zastojem.
Ime tedna je Ninna Kozorog, vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Mariboru in predsednica društva Humanitarček, ki s somišljeniki v štajerski prestolnici poskuša z različnimi akcijami brezdomcem povrniti dostojanstvo. Skupaj so pripravili tudi osrednje slovensko dogajanje ob letošnjem dnevu brezdomcev.
Ime tedna je postala Kristina Modic, predsednica Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, kjer so pripravili obsežno akcijo Najboljša novica. Z optimističnimi zgodbami oseb s težkimi boleznimi, javnost seznanjajo s ključnimi simptomi, pomenom hitrega ukrepanja in potekom zdravljenja.
Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.
Za Ime tedna ste izbrali Tomaža Razingarja, slovenskega hokejskega reprezentanta, ki je končal kariero. Za Rise je zbral 212 nastopov in dosegel 81 zadetkov. Igral je na 14 svetovnih prvenstvih in bil kapetan na sedmih. Na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 je bil tudi nosilec slovenske zastave. Celotno kariero je odigral z enako številko na dresu: “Številka 9 me je spremljala od šestnajstega leta starosti. Ob koncu kariere čutim olajšanje, težko pa je bilo sprejeti takšno odločitev.”
Ime tedna je Andrej Čas, župan Slovenj Gradca, kjer so tudi s potrditvijo v občinskem svetu kot prva občina pri nas izrazili pripravljenost za sprejem beguncev. V mestu, ki se ponaša z nazivom glasnik miru, so prepričani, da je to prava priložnost, da lahko od besed preidejo k dejanjem.
Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.
Ime tedna sta postala Jure Poglajen in David Zorko, prostovoljca, ki sta odpotovala na grški Lesbos, kjer pomagata beguncem iz Sirije, Iraka, Somalije in Afganistana. Na njuno pobudo je letalo Adrie Airways tja pripeljalo tudi humanitarno pomoč, ki so jo zbrali v nekaterih slovenskih krajih.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Peter Križan, fizik z Inštituta Jožef Stefan, je soodgovoren za to, da je Ljubljana po 20-ih letih prizadevanj postala svetovna prestolnica fizike osnovnih delcev. Na konferenci Lepton Photon so minuli teden gostili najvplivnejše fizike svetovnega formata.
Ime tedna je postal Klemen Triler, gorski tekač, ki je postavil hitrostni rekord teka po Slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana. Pot je pretekel v sedmih dneh, 11 urah in 25 minutah ter tako za dobre tri ure izboljšal dve leti star rekord.
Ime tedna je postala Slavica Remškar, urednica Cicibana, najstarejše slovenske revije za otroke, ki letos praznuje 70. rojstni dan. Do danes je najmlajše bralce razveselilo že okoli 800 številk, ki so jih v tem obdobju soustvarjali številni sodelavci in vrhunski avtorji, vselej pa so do besede prišli tudi otroci.
Znanstvenik dr. Dragan Mihailović in raziskovalci Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan so odkrili izboljšave, ki bi lahko povečale zmogljivosti računalnikov, da bi lahko delovali celo tisočkrat hitreje. Svoja dognanja in svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa so objavili tudi v reviji Science Advances.
Ime tedna je postala plezalka Mina Markovič, ki je na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Chamonixu pometla s konkurenco in osvojila naslov evropske prvakinje, kar je tudi prvi evropski naslov v težavnostnem plezanju za Slovenijo.
Ime tedna je postal Mehmedalija Alić, ki v vasi Grujičići blizu Srebrenice s svojimi sredstvi gradi nogometno igrišče, da bi ljudem vrnil upanje; gradi pa tudi spominsko obeležje za okoli 50 vaščanov, med njimi 29 Alićev. Njega samega je sicer zaznamoval ne samo genocid v Srebrenici, ampak tudi odkrivanje grobišča v Hudi Jami.
Ime tedna je postal Ciril Zlobec, pesnik, ki je ob svoji 90-letnici izdal pesniško zbirko Ljubezen - sadež duše in telesa. 90 pesmi, razdeljenih v več ciklov je posvetil svoji ženi, zbirko pa zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo, ki stopa tudi v metaforo življenja samega.
Za Ime tedna ste tokrat izbrali Nedeljka Grgića, ki je bil v akciji Znanilci upanja izbran za najbolj srčnega med zdravstvenimi tehniki.
Neveljaven email naslov