Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Amazon in naše bralne navade

18.11.2014


Približno 15 odstotkov Slovencev kupuje knjige pri ameriškem spletnem trgovcu.

Osnovna govorica največje spletne prodajalne s skoraj vsem na svetu temelji na številkah o količini, rasti, obsegu, preseganju, zmagah in gorah denarja. Amazon ima preprosto vizijo: prodati več, ceneje in hitreje od kogar koli na svetu.

Ob knjižnem sejmu v Ljubljani je smotrno za hip pomisliti na to, da Amazonovo poslovanje obsega sedem proračunov naše države, pri čemer je prometa s knjigami znotraj podjetja za dva slovenska proračuna.

"Če te amazonirajo, to pomeni, da nemočno opazuješ, kako spletni domišljavec iz Seattla sesa stranke in dobiček iz tvojega tradicionalnega podjetja iz opeke in malte," popisuje tvorbo novih knjigotrških glagolov avtor knjige o Amazonu Brad Stone.

Številke imajo ime in priimek

Nekaj let je "amazoniranje" doživljal tudi lastnik ljubljanske neodvisne knjigarne s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja letos dokončno zaprla vrata. Ljudje so preprosto prenehali prihajati, se spominja Dean Ivandič: "Ali si nor? Mar nisi slišal za Book Depository?" so od spletnih nakupovalcev velikokrat slišali kupci knjig v Ivandićevi knjigarni iz opeke in malte. Amazonova podružnica Book Depository je svetovne trge napadla s še nižjimi cenami kot Amazon. "Ko imaš enkrat tako velike razlike v ceni, preprosto nimaš več vzvodov za konkurenčno ponudbo," dodaja Ivandić.

Sveži izsledki raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo, ugotavlja, da v Amazonu in njegovih podružnicah kupuje tiskane in e-knjige približno 15 odstotkov slovenskih kupcev knjig. Avtorji poudarjajo, da je devet od desetih branj in nakupov e-knjige opravljenih mimo slovenskih knjigotržcev in knjižničarjev, pri čemer je več kot dve tretjini prebranih, kupljenih ali prenesenih e-knjig v angleškem jeziku.

Manj prostora za knjige – in za branje

"Amazonova politika krči prostor za knjige in s tem tudi prostor za branje," je prepričan direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač. Ko je opravil prvi nakup na Amazonu leta 1996, je podjetje šele gradilo zastrašujoč sistem svetovnih oskrbovalnih središč. Spletni trgovec po navedbah Atlantica in Forbesa proda skoraj dve tretjini vseh knjig, kupljenih na spletu. Najbolj divje domneve se nagibajo k oceni, da globalno Amazon proda kar 40 odstotkov vseh knjig v obtoku.

»Kakor koli obračamo podatke, je po mojem na njihovi podlagi mogoč le en sklep: v letih od 1998 do 2013 smo v Sloveniji pomembno povečali dostopnost knjige in tudi izboljšali njeno ponudbo,« opozarja ob raziskavi Bralna kultura in nakupovanje knjig direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač.

foto: BoBo

Odgovor na vprašanje, kdaj bodo knjigarnam, kot je Behemot, sledile tudi večje sestre, lahko iščemo v škotski knjižni krajini, ki je podobna slovenski. Kovačeva primerjalna analiza škotskega in slovenskega založništva namreč kaže, da so škotski knjigotržci že življenjsko odvisni od Amazonovih kapric: "Kupci v kraju, kjer zaprejo knjigarno, prenehajo kupovati knjige ali pa se preselijo v spletne trgovine in nakupovalna središča." Vsaka zaprta knjigarna iz "opek in malte" je za Amazon dolgoročna zmaga.

Spletni trgovec je v Nemčiji in Franciji povzročil veliko manjše pretrese, saj je knjižni trg zaščiten z zakonom o enotni ceni knjige. Samo Rugelj, direktor založbe Umco, ki je izvedla raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig, v luči Amazonovih cenovnih vojn, neusmiljenega nižanja cen in dvomljivih poslovnih potez poudarja, da bi ob morebitnem prihodu na slovenski trg moral enotno ceno spoštovati tudi ameriški spletni trgovec.

»Izsledki raziskave kažejo, da je treba nadaljevati subvencioniranje knjig v e-obliki, saj se bodo v nasprotnem primeru – če torej tudi v slovenščini ne bo obstajal soliden nabor knjižnih naslovov v e-obliki – napredni nakupovalci knjig povsem navadili na kupovanje e-knjig samo v tujih jezikih,« dodaja direktor založbe Umco Samo Rugelj.

foto: BoBo

Rugelj verjame, da je vsak knjižni trg poseben:"Obstaja veliko založb, ki mogoče z Amazonom ne bi poslovno sodelovale in bi zavrnile njegove pogoje."Največja spletna knjigarna navsezadnje lahko prodaja samo tiste knjige, ki jih je založnik pripravljen ponuditi v prodajo. "Slovenski založniški prostor bi se tako lahko dokaj preprosto ogradil od Amazona," opozarja direktor založbe Umco in dodaja: "Preprosto bi jim lahko vsi skupaj povedali, da njihovi pogoji niso sprejemljivi."

Svoje seveda povedo tudi bralci oziroma kupci. Pri slovenskih ponudnikih e-knjig kupujeta zgolj dva odstotka bralk in bralcev. Še bolj zanimiv v raziskaviBralna kultura in nakupovanje knjig je podatek, da se samo eden od desetih bralcev e-knjig ustavi na slovenskih platformah, kot sta brezplačni Biblos in plačljiva E-emka.

Izogibanje davkom

Največja knjigarna nikoli zares ne "pride na trg". V resnici je že tukaj. Klik stran. Spletni trgovec je hkrati veliko več kot knjigarna: računalniškim podjetjem ponujajo storitve v oblaku, ustanovitelj Jeff Bezos ima svojevrstne načrte za prodor v vesolje, dostavljati želijo svežo hrano, prodajajo vse – od kuhinjskih nožev, filmov, glasbe, igrač, televizij do šivank.

Premišljene davčne stranpoti (tudi pod pokroviteljstvom nekdanjega luksemburškega premierja in zdajšnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja) Amazonu omogočajo, da tudi iz slovenskih denarnic potegne kar največji dobiček, razmišlja digitalni strateg Vuk Ćosić: "Srečujemo se z navadnim kapitalističnim projektom, ki zares hoče samo 'keš'. Amazon se niti ne trudi 'ne biti zloben', kot se to pretvarja Google. Podjetje sledi osebnemu značaju ustanovitelja, ki je človek z Wall Streeta. Pika."

»Ne bi se rad šel salonskega amaterja psihoanalitika, a prepričan sem, da je v primeru ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa prisoten fenomen 'jaz tudi'. Vidimo, da gre za problem samopotrjevanja,« namiguje digitalni strateg Vuk Ćosić.

foto: BoBo

Slovenske založbe plačujejo 9,5 odstotka davka na tiskane in dvaindvajset odstotkov davka na e-knjige. Amazon za knjige v elektronski obliki ne plačuje davkov, registriran pa je v Luksemburgu, dodaja Miha Kovač: "V Združenih državah selijo oskrbovalna središča tja, kjer je zanje ugodneje. Amazon je kot korporacija svet zase in ne prispeva k normalnemu delovanju držav, kjer posluje. S tega zornega kota je zame to vprašljiva poslovna praksa."

Spletni trgovec obljublja najnižje cene, pri čemer se ne ozira na škodo, ki jo povzroča družbenim sistemom, ki podpirajo temeljne pridobitve socialne države. Na eni strani bije cenovne vojne z lokalnimi in regionalnimi igralci, na drugi se spretno izogiba plačilu davkov, dodaja Vuk Ćosić: "Eksternalije nas ne zanimajo. Posledica je, da imamo lepe zgradbe, ceste med njimi pa propadajo. O davkih se pogovarjamo kot o bremenu, ne pa o nečem, kar odrežeš od svojega prometa, ker imaš, denimo, v šoli otroka in dojemaš dostopnost javnega zdravstva kot vrednoto. To, da kupiš knjigo brez davka na Amazonu, je na neki način pravzaprav piratstvo," poudarja Ćosić paradoks sodobnega časa, v katerem živimo v novem svetovnem redu prihajajočih mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Tragedija skupnega

Amazon izkorišča skupne naravne in družbene vire, ki so omogočili veliko večino ustvarjalne produkcije, da jo spletni trgovec, Facebook, Google in podobni preprodajajo, a hkrati nihče od njih zares ne vrača nazaj v skupni bazen virov, opozarja na "tragedijo skupnega" publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić: "Bojim se, da bodo panoge, ki si lahko privoščijo, da tako rekoč nikjer na svetu ne plačujejo davkov, čez deset ali petnajst let pustile stvarne posledice: vsi bomo revnejši." Za porabnika prvi hip to ne bo boleče, čez čas pa knjige, ki za Amazon ne bodo zanimive, pač ne bodo izdane.

»Včasih sem z zanimanjem sledil priporočilom Amazonovih nakupovalnih algoritmov, vendar tega ne počnem več. Življenje je veliko bolj zanimivo, ko se prepustimo naključnim odkritjem,« pravi publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić.

foto: BoBo

V dolgoročnem smislu je pomembno na ravni posameznika, družbe in narodov spremljati ravnanje tovrstnih nadnacionalk, se strinja Rugelj: "Trenutno največje korporacije na spletu so ameriške. Amazon se kljub izgubam nezadržno širi naprej, kar pomeni, da ima brez resnejših vprašanj in dvomov odprte kreditne linije financerjev. Dogaja se, da peščica velikih podjetij monopolizira spletni prostor. Na koncu bo za vse druge ostalo zelo malo prostora." Španci, Italijani in Francozi bodo imeli velike težave v angleškem informacijskem in spletnem imperiju, kaj šele Slovenci.

Lastnik nekdanje knjigarne Behemot Dean Ivandić odkrito govori o nelagodju, ki ga ne čutijo samo založniki. Iz leta v leto se ga vse bolj bojijo tudi pisatelji. Za Amazon imajo novo ime, skovano iz dveh angleških besed za prijatelja (friend) in sovražnika (enemy): "Čedalje pogosteje v založniškem svetu govorimo o 'frenemyju'." O nekom, ki ga potrebujejo, a si ga hkrati ne želijo.

Selitev v angleški jezik

Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig opozarja, da lahko iz podatka, da pri nas razmeroma majhen del e-branja poteka – če mu lahko tako rečemo – mimo slovenskega knjižnega prostora in nanj nima vpliva, potegnemo napačne sklepe. Čeprav gre za "relativno majhno število ljudi, je njihov vpliv na celotni knjižni trg večji od njihovega števila, ker gre za najbolj intenzivne kupce in bralce, ki v marsičem določajo smernice v panogi," napoveduje Kovač. Še več, ker pri nakupih knjig v angleščini prevladujejo mlajši od 34 let, je popolnoma mogoče, da nam njihovo obnašanje nakazuje prihodnja prevladujoča gibanja na knjižnem trgu. Čedalje več bralk in bralcev bere v angleščini.

Na podlagi podatka o prometu in povprečni ceni knjige bi tako lahko dejali, da je bilo leta 2013 v Sloveniji skupaj z učbeniki prodanih okoli 3,8 milijona knjig oziroma 25–30 odstotkov manj, kot jih je bilo natisnjenih. - Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji

"Ideološka agenda je jasna: družba za direktorje, kot je Jeff Bezos, obstaja le kot posel. Družba je kot korporacija. Med ljudmi na domnevno svobodnem trgu obstajajo zgolj poslovne transakcije. Kar kakor koli odstopa od tega, v njihovem libertarnem svetu preprosto nima pravice do obstoja. Tistega, kar ne spada v to agendo, sploh ne zmorejo misliti," opozarja Kučić na premislek, kakšna naj bo ureditev sveta po drugi svetovni vojni.

En jezik je v zamisli sveta kot enega trga in ene "družbe" logično orodje. Po drugi svetovni vojni so namreč idejni misleci spoznali, da je treba srednji razred zaposliti tako, da ne bo razmišljal o novih idejah in spreminjanju sveta. Tako imenovani "oče ameriškega pristopa k odnosom z javnostmi" in Freudov nečak Edward Bernays je pomagal s pomočjo psihoanalize osnovati teorijo, da "lahko prihodnje revolucije, nemir in prelivanje krvi prepreči samo močna zmes srednjega razreda, ki ga zaposlimo z iskanjem potrošniške zadovoljitve. Kar pomeni, da se namesto s strukturnimi in skupnimi problemi človeštva ukvarja z materialnimi stvarmi in s seboj. Pomeni, da se posameznik ukvarja s čim bolj prijetno materialno in duhovno zadovoljitvijo potrošniškega sebe," je jasen Kučić.

Iluzija algoritmov

Doseganje tovrstne zadovoljitve pa je bolj ali manj iluzija. Naključnih odkritij in širjenja obzorij, kot smo jih doživljali v fizičnih knjigarnah, kakršna je bila, denimo, Behemot, na Amazonovih spletnih straneh ni. Sistem nas pozna bolje, kot poznamo sami sebe. Algoritmi glede na preteklost naših nakupov določajo prihodnost izbir. Dobesedno vsiljujejo nam jih.

Selitev v branje v angleščini je resda velika kulturna sprememba, a vendarle ni nenavadna za slovensko kulturno zgodovino, opozarja Kovač: "Intelektualci v Prešernovem času so bili dvojezični, ko so govorili nemščino, naši starši so govorili srbohrvaško, mi pa pač govorimo angleško." Okoliščine so drugačne v tem, da tujejezične knjige nikoli niso bile tako lahko dostopne, kot so. Z Amazonovim sistemom nakupa z enim klikom in takojšnjo dostavo na e-bralnik so dostopne dobesedno v hipu. Hkrati je ponudba nekajstokrat večja od ponudbe v slovenskem jeziku. "To dvoje v seštevku pomeni tako obsežen kulturni pritisk, da težko ocenimo, kako velike posledice bo prinesel. Lahko pa zatrdim, da bodo zagotovo obsežne," napoveduje Kovač.

Če izkušnje na drugih jezikovnih trgih v Sloveniji kaj štejejo, je po izsledkih raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig logično pričakovati, da se bodo med bralce e-knjig v naslednjih letih selili predvsem tisti, ki so vajeni nakupovati tiskane knjige po spletu, kar pomeni, da je trenutno med slovenskimi kupci knjig 30 odstotkov potencialnih migrantov v e-okolje.

foto: Shane Lin

Dean Ivandić si ne zatiska oči. Amazonova podružnica Book Depository v zadetkih iskanja že ponuja tudi knjige v slovenskem jeziku, čeprav jih še ne prodaja. Seznami torej že nastajajo. "Moti me, da sem izgubil možnost izbire. Vsak evro v moji denarnici je volilni listič. Z njim podpiram tako ali drugačno prihodnost sveta v skladu s svojimi moralnimi vodili in prepričanji. Te možnosti izbire v tem trenutku pri knjigah v angleškem jeziku skorajda ni več. To smo izgubili," ugotavlja Ivandić.

Zanimiv je tudi pomen imena Amazonovega e-bralnika Kindle. V slovenskem prevodu pomeni angleška beseda kindle "prižgati ogenj", zanetiti. Ivandić nekoliko ironično pripominja, da je Bezos morda ustvaril e-bralnik kindle z namenom, da bi zagorele police vseh knjigarn iz "opeke in malte" na svetu.

Kot kaže raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig, je na dobri poti, da poleg Behemota začnejo goreti tudi police drugih knjigarn po Sloveniji.


Intelekta

907 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Amazon in naše bralne navade

18.11.2014


Približno 15 odstotkov Slovencev kupuje knjige pri ameriškem spletnem trgovcu.

Osnovna govorica največje spletne prodajalne s skoraj vsem na svetu temelji na številkah o količini, rasti, obsegu, preseganju, zmagah in gorah denarja. Amazon ima preprosto vizijo: prodati več, ceneje in hitreje od kogar koli na svetu.

Ob knjižnem sejmu v Ljubljani je smotrno za hip pomisliti na to, da Amazonovo poslovanje obsega sedem proračunov naše države, pri čemer je prometa s knjigami znotraj podjetja za dva slovenska proračuna.

"Če te amazonirajo, to pomeni, da nemočno opazuješ, kako spletni domišljavec iz Seattla sesa stranke in dobiček iz tvojega tradicionalnega podjetja iz opeke in malte," popisuje tvorbo novih knjigotrških glagolov avtor knjige o Amazonu Brad Stone.

Številke imajo ime in priimek

Nekaj let je "amazoniranje" doživljal tudi lastnik ljubljanske neodvisne knjigarne s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja letos dokončno zaprla vrata. Ljudje so preprosto prenehali prihajati, se spominja Dean Ivandič: "Ali si nor? Mar nisi slišal za Book Depository?" so od spletnih nakupovalcev velikokrat slišali kupci knjig v Ivandićevi knjigarni iz opeke in malte. Amazonova podružnica Book Depository je svetovne trge napadla s še nižjimi cenami kot Amazon. "Ko imaš enkrat tako velike razlike v ceni, preprosto nimaš več vzvodov za konkurenčno ponudbo," dodaja Ivandić.

Sveži izsledki raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo, ugotavlja, da v Amazonu in njegovih podružnicah kupuje tiskane in e-knjige približno 15 odstotkov slovenskih kupcev knjig. Avtorji poudarjajo, da je devet od desetih branj in nakupov e-knjige opravljenih mimo slovenskih knjigotržcev in knjižničarjev, pri čemer je več kot dve tretjini prebranih, kupljenih ali prenesenih e-knjig v angleškem jeziku.

Manj prostora za knjige – in za branje

"Amazonova politika krči prostor za knjige in s tem tudi prostor za branje," je prepričan direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač. Ko je opravil prvi nakup na Amazonu leta 1996, je podjetje šele gradilo zastrašujoč sistem svetovnih oskrbovalnih središč. Spletni trgovec po navedbah Atlantica in Forbesa proda skoraj dve tretjini vseh knjig, kupljenih na spletu. Najbolj divje domneve se nagibajo k oceni, da globalno Amazon proda kar 40 odstotkov vseh knjig v obtoku.

»Kakor koli obračamo podatke, je po mojem na njihovi podlagi mogoč le en sklep: v letih od 1998 do 2013 smo v Sloveniji pomembno povečali dostopnost knjige in tudi izboljšali njeno ponudbo,« opozarja ob raziskavi Bralna kultura in nakupovanje knjig direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač.

foto: BoBo

Odgovor na vprašanje, kdaj bodo knjigarnam, kot je Behemot, sledile tudi večje sestre, lahko iščemo v škotski knjižni krajini, ki je podobna slovenski. Kovačeva primerjalna analiza škotskega in slovenskega založništva namreč kaže, da so škotski knjigotržci že življenjsko odvisni od Amazonovih kapric: "Kupci v kraju, kjer zaprejo knjigarno, prenehajo kupovati knjige ali pa se preselijo v spletne trgovine in nakupovalna središča." Vsaka zaprta knjigarna iz "opek in malte" je za Amazon dolgoročna zmaga.

Spletni trgovec je v Nemčiji in Franciji povzročil veliko manjše pretrese, saj je knjižni trg zaščiten z zakonom o enotni ceni knjige. Samo Rugelj, direktor založbe Umco, ki je izvedla raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig, v luči Amazonovih cenovnih vojn, neusmiljenega nižanja cen in dvomljivih poslovnih potez poudarja, da bi ob morebitnem prihodu na slovenski trg moral enotno ceno spoštovati tudi ameriški spletni trgovec.

»Izsledki raziskave kažejo, da je treba nadaljevati subvencioniranje knjig v e-obliki, saj se bodo v nasprotnem primeru – če torej tudi v slovenščini ne bo obstajal soliden nabor knjižnih naslovov v e-obliki – napredni nakupovalci knjig povsem navadili na kupovanje e-knjig samo v tujih jezikih,« dodaja direktor založbe Umco Samo Rugelj.

foto: BoBo

Rugelj verjame, da je vsak knjižni trg poseben:"Obstaja veliko založb, ki mogoče z Amazonom ne bi poslovno sodelovale in bi zavrnile njegove pogoje."Največja spletna knjigarna navsezadnje lahko prodaja samo tiste knjige, ki jih je založnik pripravljen ponuditi v prodajo. "Slovenski založniški prostor bi se tako lahko dokaj preprosto ogradil od Amazona," opozarja direktor založbe Umco in dodaja: "Preprosto bi jim lahko vsi skupaj povedali, da njihovi pogoji niso sprejemljivi."

Svoje seveda povedo tudi bralci oziroma kupci. Pri slovenskih ponudnikih e-knjig kupujeta zgolj dva odstotka bralk in bralcev. Še bolj zanimiv v raziskaviBralna kultura in nakupovanje knjig je podatek, da se samo eden od desetih bralcev e-knjig ustavi na slovenskih platformah, kot sta brezplačni Biblos in plačljiva E-emka.

Izogibanje davkom

Največja knjigarna nikoli zares ne "pride na trg". V resnici je že tukaj. Klik stran. Spletni trgovec je hkrati veliko več kot knjigarna: računalniškim podjetjem ponujajo storitve v oblaku, ustanovitelj Jeff Bezos ima svojevrstne načrte za prodor v vesolje, dostavljati želijo svežo hrano, prodajajo vse – od kuhinjskih nožev, filmov, glasbe, igrač, televizij do šivank.

Premišljene davčne stranpoti (tudi pod pokroviteljstvom nekdanjega luksemburškega premierja in zdajšnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja) Amazonu omogočajo, da tudi iz slovenskih denarnic potegne kar največji dobiček, razmišlja digitalni strateg Vuk Ćosić: "Srečujemo se z navadnim kapitalističnim projektom, ki zares hoče samo 'keš'. Amazon se niti ne trudi 'ne biti zloben', kot se to pretvarja Google. Podjetje sledi osebnemu značaju ustanovitelja, ki je človek z Wall Streeta. Pika."

»Ne bi se rad šel salonskega amaterja psihoanalitika, a prepričan sem, da je v primeru ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa prisoten fenomen 'jaz tudi'. Vidimo, da gre za problem samopotrjevanja,« namiguje digitalni strateg Vuk Ćosić.

foto: BoBo

Slovenske založbe plačujejo 9,5 odstotka davka na tiskane in dvaindvajset odstotkov davka na e-knjige. Amazon za knjige v elektronski obliki ne plačuje davkov, registriran pa je v Luksemburgu, dodaja Miha Kovač: "V Združenih državah selijo oskrbovalna središča tja, kjer je zanje ugodneje. Amazon je kot korporacija svet zase in ne prispeva k normalnemu delovanju držav, kjer posluje. S tega zornega kota je zame to vprašljiva poslovna praksa."

Spletni trgovec obljublja najnižje cene, pri čemer se ne ozira na škodo, ki jo povzroča družbenim sistemom, ki podpirajo temeljne pridobitve socialne države. Na eni strani bije cenovne vojne z lokalnimi in regionalnimi igralci, na drugi se spretno izogiba plačilu davkov, dodaja Vuk Ćosić: "Eksternalije nas ne zanimajo. Posledica je, da imamo lepe zgradbe, ceste med njimi pa propadajo. O davkih se pogovarjamo kot o bremenu, ne pa o nečem, kar odrežeš od svojega prometa, ker imaš, denimo, v šoli otroka in dojemaš dostopnost javnega zdravstva kot vrednoto. To, da kupiš knjigo brez davka na Amazonu, je na neki način pravzaprav piratstvo," poudarja Ćosić paradoks sodobnega časa, v katerem živimo v novem svetovnem redu prihajajočih mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Tragedija skupnega

Amazon izkorišča skupne naravne in družbene vire, ki so omogočili veliko večino ustvarjalne produkcije, da jo spletni trgovec, Facebook, Google in podobni preprodajajo, a hkrati nihče od njih zares ne vrača nazaj v skupni bazen virov, opozarja na "tragedijo skupnega" publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić: "Bojim se, da bodo panoge, ki si lahko privoščijo, da tako rekoč nikjer na svetu ne plačujejo davkov, čez deset ali petnajst let pustile stvarne posledice: vsi bomo revnejši." Za porabnika prvi hip to ne bo boleče, čez čas pa knjige, ki za Amazon ne bodo zanimive, pač ne bodo izdane.

»Včasih sem z zanimanjem sledil priporočilom Amazonovih nakupovalnih algoritmov, vendar tega ne počnem več. Življenje je veliko bolj zanimivo, ko se prepustimo naključnim odkritjem,« pravi publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić.

foto: BoBo

V dolgoročnem smislu je pomembno na ravni posameznika, družbe in narodov spremljati ravnanje tovrstnih nadnacionalk, se strinja Rugelj: "Trenutno največje korporacije na spletu so ameriške. Amazon se kljub izgubam nezadržno širi naprej, kar pomeni, da ima brez resnejših vprašanj in dvomov odprte kreditne linije financerjev. Dogaja se, da peščica velikih podjetij monopolizira spletni prostor. Na koncu bo za vse druge ostalo zelo malo prostora." Španci, Italijani in Francozi bodo imeli velike težave v angleškem informacijskem in spletnem imperiju, kaj šele Slovenci.

Lastnik nekdanje knjigarne Behemot Dean Ivandić odkrito govori o nelagodju, ki ga ne čutijo samo založniki. Iz leta v leto se ga vse bolj bojijo tudi pisatelji. Za Amazon imajo novo ime, skovano iz dveh angleških besed za prijatelja (friend) in sovražnika (enemy): "Čedalje pogosteje v založniškem svetu govorimo o 'frenemyju'." O nekom, ki ga potrebujejo, a si ga hkrati ne želijo.

Selitev v angleški jezik

Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig opozarja, da lahko iz podatka, da pri nas razmeroma majhen del e-branja poteka – če mu lahko tako rečemo – mimo slovenskega knjižnega prostora in nanj nima vpliva, potegnemo napačne sklepe. Čeprav gre za "relativno majhno število ljudi, je njihov vpliv na celotni knjižni trg večji od njihovega števila, ker gre za najbolj intenzivne kupce in bralce, ki v marsičem določajo smernice v panogi," napoveduje Kovač. Še več, ker pri nakupih knjig v angleščini prevladujejo mlajši od 34 let, je popolnoma mogoče, da nam njihovo obnašanje nakazuje prihodnja prevladujoča gibanja na knjižnem trgu. Čedalje več bralk in bralcev bere v angleščini.

Na podlagi podatka o prometu in povprečni ceni knjige bi tako lahko dejali, da je bilo leta 2013 v Sloveniji skupaj z učbeniki prodanih okoli 3,8 milijona knjig oziroma 25–30 odstotkov manj, kot jih je bilo natisnjenih. - Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji

"Ideološka agenda je jasna: družba za direktorje, kot je Jeff Bezos, obstaja le kot posel. Družba je kot korporacija. Med ljudmi na domnevno svobodnem trgu obstajajo zgolj poslovne transakcije. Kar kakor koli odstopa od tega, v njihovem libertarnem svetu preprosto nima pravice do obstoja. Tistega, kar ne spada v to agendo, sploh ne zmorejo misliti," opozarja Kučić na premislek, kakšna naj bo ureditev sveta po drugi svetovni vojni.

En jezik je v zamisli sveta kot enega trga in ene "družbe" logično orodje. Po drugi svetovni vojni so namreč idejni misleci spoznali, da je treba srednji razred zaposliti tako, da ne bo razmišljal o novih idejah in spreminjanju sveta. Tako imenovani "oče ameriškega pristopa k odnosom z javnostmi" in Freudov nečak Edward Bernays je pomagal s pomočjo psihoanalize osnovati teorijo, da "lahko prihodnje revolucije, nemir in prelivanje krvi prepreči samo močna zmes srednjega razreda, ki ga zaposlimo z iskanjem potrošniške zadovoljitve. Kar pomeni, da se namesto s strukturnimi in skupnimi problemi človeštva ukvarja z materialnimi stvarmi in s seboj. Pomeni, da se posameznik ukvarja s čim bolj prijetno materialno in duhovno zadovoljitvijo potrošniškega sebe," je jasen Kučić.

Iluzija algoritmov

Doseganje tovrstne zadovoljitve pa je bolj ali manj iluzija. Naključnih odkritij in širjenja obzorij, kot smo jih doživljali v fizičnih knjigarnah, kakršna je bila, denimo, Behemot, na Amazonovih spletnih straneh ni. Sistem nas pozna bolje, kot poznamo sami sebe. Algoritmi glede na preteklost naših nakupov določajo prihodnost izbir. Dobesedno vsiljujejo nam jih.

Selitev v branje v angleščini je resda velika kulturna sprememba, a vendarle ni nenavadna za slovensko kulturno zgodovino, opozarja Kovač: "Intelektualci v Prešernovem času so bili dvojezični, ko so govorili nemščino, naši starši so govorili srbohrvaško, mi pa pač govorimo angleško." Okoliščine so drugačne v tem, da tujejezične knjige nikoli niso bile tako lahko dostopne, kot so. Z Amazonovim sistemom nakupa z enim klikom in takojšnjo dostavo na e-bralnik so dostopne dobesedno v hipu. Hkrati je ponudba nekajstokrat večja od ponudbe v slovenskem jeziku. "To dvoje v seštevku pomeni tako obsežen kulturni pritisk, da težko ocenimo, kako velike posledice bo prinesel. Lahko pa zatrdim, da bodo zagotovo obsežne," napoveduje Kovač.

Če izkušnje na drugih jezikovnih trgih v Sloveniji kaj štejejo, je po izsledkih raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig logično pričakovati, da se bodo med bralce e-knjig v naslednjih letih selili predvsem tisti, ki so vajeni nakupovati tiskane knjige po spletu, kar pomeni, da je trenutno med slovenskimi kupci knjig 30 odstotkov potencialnih migrantov v e-okolje.

foto: Shane Lin

Dean Ivandić si ne zatiska oči. Amazonova podružnica Book Depository v zadetkih iskanja že ponuja tudi knjige v slovenskem jeziku, čeprav jih še ne prodaja. Seznami torej že nastajajo. "Moti me, da sem izgubil možnost izbire. Vsak evro v moji denarnici je volilni listič. Z njim podpiram tako ali drugačno prihodnost sveta v skladu s svojimi moralnimi vodili in prepričanji. Te možnosti izbire v tem trenutku pri knjigah v angleškem jeziku skorajda ni več. To smo izgubili," ugotavlja Ivandić.

Zanimiv je tudi pomen imena Amazonovega e-bralnika Kindle. V slovenskem prevodu pomeni angleška beseda kindle "prižgati ogenj", zanetiti. Ivandić nekoliko ironično pripominja, da je Bezos morda ustvaril e-bralnik kindle z namenom, da bi zagorele police vseh knjigarn iz "opeke in malte" na svetu.

Kot kaže raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig, je na dobri poti, da poleg Behemota začnejo goreti tudi police drugih knjigarn po Sloveniji.


25.10.2022

»Brezalkoholna spremljava je postala kot kuhinja v tekočem stanju.«

Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.


18.10.2022

Kako v Sloveniji skrbimo za nadarjene učence?

V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?


11.10.2022

Fašizem včeraj, danes, jutri

Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico


04.10.2022

"Anti-gender" gibanja v Evropi

Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.


27.09.2022

Mladi, seks in splet

Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.09.2022

Kako vplivati na prihodnost? O politični participaciji mladih

V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.


13.09.2022

Likovno opismenjevanje

Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž


06.09.2022

Naseliti se v slovenščini

Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?


30.08.2022

Deglobalizacija

V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.


23.08.2022

Program Cool Kids: anksioznost se da premagati

Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.


16.08.2022

Skrb za okolje: presečišče tradicij in inovacij

V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.


09.08.2022

Mesta, ki tonejo

V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.


02.08.2022

Spremembe moškosti in očetovstva

V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.


26.07.2022

Vojna v vzhodni Evropi, premiki v vzhodni Aziji

Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?


19.07.2022

Ali imajo večne franšize, kot so Marvel in DC Comics, svoj konec?

Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.


12.07.2022

Nekoč je bil zeleni planet

Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.


05.07.2022

O inteligentnosti

Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?


28.06.2022

Meje: od tistih v glavi do onih z žico

Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja.


21.06.2022

Tanki, zlato ali ideje - na čem temelji geopolitična moč držav?

Z Andrejem Benedejčičem, Primožem Šterbencem in Boštjanom Udovičem o tem, kaj vse vpliva na moč držav v mendarodnem prostoru.


14.06.2022

Discplinizacija humorja - ali se še smemo smejati smešnemu?

Pred stoletji je bil dvorni norček tisti, ki je nosil veliko moč s tem, ko mu je bilo dovoljeno prek smešnega povedati resnico, jo ironizirati in hkrati zabavati, izvabiti smeh. Ampak tudi dvorni norci so vedeli, kako daleč smejo iti s svojiim humorjem. So danes meje, do kam komedija lahko seže kaj manj jasne? In, ali je t.i. cancel culture oziroma kultura izbrisa posegla tudi na to področje tako močno, da se komiki upravičeno sprašujejo, češ, saj sploh ničesar več ne smem reči, da ne bi koga užalil! Da je lahko prestopanje meja tudi sankcionirano, priča tudi nedavno precej odmevana zgodba o klofuti igralca Willa Smitha, ki jo je prisolil komiku Chrisu Rocku na odru ob prireditvi podeljevanja oskarjev. V tokratni Intelekti nas bo zanimalo, ali si lahko smešen, brez, da bi koga užalil, ali se res dogaja disciplinizacija humorja in se smešnemu ne smemo več smejati? Kaj sploh je smešno, obstaja univerzalno smešno in čemu smeh sploh zares služi? Je naloga komikov tudi ta, da vzgajajo, izobražujejo s svojo hojo po robu sprejemljivega ali je to le dokaz, da je domača, šolska vzgoja nekje zatajila? In kaj v bistvu izpričuje o družbi trenutek, ko ljudje izgubijo osnovno sposobnost dojemanja ironije? Smo še družba, ki zna ceniti in razumeti pomen smešnega in smešno? O vsem tem se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s tokratnimi gosti, z vsakim posebej. Njena vprašanja in njihovi odgovori so mestoma enaki, podobni, mestoma povsem različni, v vsakem primeru pa služijo kot zanimiva izhodišča za razmislek. Z vami so: akademski slikar, stripar in filozof dr. Izar Lunaček, televizijski voditelj in stand up komik Žan Papič, gledališka in filmska režiserka ter igralka Tijana Zinajić ter scenarist, režiser, glasbenik, komik Jure Karas.


Stran 6 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov