Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Amazon in naše bralne navade

18.11.2014


Približno 15 odstotkov Slovencev kupuje knjige pri ameriškem spletnem trgovcu.

Osnovna govorica največje spletne prodajalne s skoraj vsem na svetu temelji na številkah o količini, rasti, obsegu, preseganju, zmagah in gorah denarja. Amazon ima preprosto vizijo: prodati več, ceneje in hitreje od kogar koli na svetu.

Ob knjižnem sejmu v Ljubljani je smotrno za hip pomisliti na to, da Amazonovo poslovanje obsega sedem proračunov naše države, pri čemer je prometa s knjigami znotraj podjetja za dva slovenska proračuna.

"Če te amazonirajo, to pomeni, da nemočno opazuješ, kako spletni domišljavec iz Seattla sesa stranke in dobiček iz tvojega tradicionalnega podjetja iz opeke in malte," popisuje tvorbo novih knjigotrških glagolov avtor knjige o Amazonu Brad Stone.

Številke imajo ime in priimek

Nekaj let je "amazoniranje" doživljal tudi lastnik ljubljanske neodvisne knjigarne s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja letos dokončno zaprla vrata. Ljudje so preprosto prenehali prihajati, se spominja Dean Ivandič: "Ali si nor? Mar nisi slišal za Book Depository?" so od spletnih nakupovalcev velikokrat slišali kupci knjig v Ivandićevi knjigarni iz opeke in malte. Amazonova podružnica Book Depository je svetovne trge napadla s še nižjimi cenami kot Amazon. "Ko imaš enkrat tako velike razlike v ceni, preprosto nimaš več vzvodov za konkurenčno ponudbo," dodaja Ivandić.

Sveži izsledki raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo, ugotavlja, da v Amazonu in njegovih podružnicah kupuje tiskane in e-knjige približno 15 odstotkov slovenskih kupcev knjig. Avtorji poudarjajo, da je devet od desetih branj in nakupov e-knjige opravljenih mimo slovenskih knjigotržcev in knjižničarjev, pri čemer je več kot dve tretjini prebranih, kupljenih ali prenesenih e-knjig v angleškem jeziku.

Manj prostora za knjige – in za branje

"Amazonova politika krči prostor za knjige in s tem tudi prostor za branje," je prepričan direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač. Ko je opravil prvi nakup na Amazonu leta 1996, je podjetje šele gradilo zastrašujoč sistem svetovnih oskrbovalnih središč. Spletni trgovec po navedbah Atlantica in Forbesa proda skoraj dve tretjini vseh knjig, kupljenih na spletu. Najbolj divje domneve se nagibajo k oceni, da globalno Amazon proda kar 40 odstotkov vseh knjig v obtoku.

»Kakor koli obračamo podatke, je po mojem na njihovi podlagi mogoč le en sklep: v letih od 1998 do 2013 smo v Sloveniji pomembno povečali dostopnost knjige in tudi izboljšali njeno ponudbo,« opozarja ob raziskavi Bralna kultura in nakupovanje knjig direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač.

foto: BoBo

Odgovor na vprašanje, kdaj bodo knjigarnam, kot je Behemot, sledile tudi večje sestre, lahko iščemo v škotski knjižni krajini, ki je podobna slovenski. Kovačeva primerjalna analiza škotskega in slovenskega založništva namreč kaže, da so škotski knjigotržci že življenjsko odvisni od Amazonovih kapric: "Kupci v kraju, kjer zaprejo knjigarno, prenehajo kupovati knjige ali pa se preselijo v spletne trgovine in nakupovalna središča." Vsaka zaprta knjigarna iz "opek in malte" je za Amazon dolgoročna zmaga.

Spletni trgovec je v Nemčiji in Franciji povzročil veliko manjše pretrese, saj je knjižni trg zaščiten z zakonom o enotni ceni knjige. Samo Rugelj, direktor založbe Umco, ki je izvedla raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig, v luči Amazonovih cenovnih vojn, neusmiljenega nižanja cen in dvomljivih poslovnih potez poudarja, da bi ob morebitnem prihodu na slovenski trg moral enotno ceno spoštovati tudi ameriški spletni trgovec.

»Izsledki raziskave kažejo, da je treba nadaljevati subvencioniranje knjig v e-obliki, saj se bodo v nasprotnem primeru – če torej tudi v slovenščini ne bo obstajal soliden nabor knjižnih naslovov v e-obliki – napredni nakupovalci knjig povsem navadili na kupovanje e-knjig samo v tujih jezikih,« dodaja direktor založbe Umco Samo Rugelj.

foto: BoBo

Rugelj verjame, da je vsak knjižni trg poseben:"Obstaja veliko založb, ki mogoče z Amazonom ne bi poslovno sodelovale in bi zavrnile njegove pogoje."Največja spletna knjigarna navsezadnje lahko prodaja samo tiste knjige, ki jih je založnik pripravljen ponuditi v prodajo. "Slovenski založniški prostor bi se tako lahko dokaj preprosto ogradil od Amazona," opozarja direktor založbe Umco in dodaja: "Preprosto bi jim lahko vsi skupaj povedali, da njihovi pogoji niso sprejemljivi."

Svoje seveda povedo tudi bralci oziroma kupci. Pri slovenskih ponudnikih e-knjig kupujeta zgolj dva odstotka bralk in bralcev. Še bolj zanimiv v raziskaviBralna kultura in nakupovanje knjig je podatek, da se samo eden od desetih bralcev e-knjig ustavi na slovenskih platformah, kot sta brezplačni Biblos in plačljiva E-emka.

Izogibanje davkom

Največja knjigarna nikoli zares ne "pride na trg". V resnici je že tukaj. Klik stran. Spletni trgovec je hkrati veliko več kot knjigarna: računalniškim podjetjem ponujajo storitve v oblaku, ustanovitelj Jeff Bezos ima svojevrstne načrte za prodor v vesolje, dostavljati želijo svežo hrano, prodajajo vse – od kuhinjskih nožev, filmov, glasbe, igrač, televizij do šivank.

Premišljene davčne stranpoti (tudi pod pokroviteljstvom nekdanjega luksemburškega premierja in zdajšnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja) Amazonu omogočajo, da tudi iz slovenskih denarnic potegne kar največji dobiček, razmišlja digitalni strateg Vuk Ćosić: "Srečujemo se z navadnim kapitalističnim projektom, ki zares hoče samo 'keš'. Amazon se niti ne trudi 'ne biti zloben', kot se to pretvarja Google. Podjetje sledi osebnemu značaju ustanovitelja, ki je človek z Wall Streeta. Pika."

»Ne bi se rad šel salonskega amaterja psihoanalitika, a prepričan sem, da je v primeru ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa prisoten fenomen 'jaz tudi'. Vidimo, da gre za problem samopotrjevanja,« namiguje digitalni strateg Vuk Ćosić.

foto: BoBo

Slovenske založbe plačujejo 9,5 odstotka davka na tiskane in dvaindvajset odstotkov davka na e-knjige. Amazon za knjige v elektronski obliki ne plačuje davkov, registriran pa je v Luksemburgu, dodaja Miha Kovač: "V Združenih državah selijo oskrbovalna središča tja, kjer je zanje ugodneje. Amazon je kot korporacija svet zase in ne prispeva k normalnemu delovanju držav, kjer posluje. S tega zornega kota je zame to vprašljiva poslovna praksa."

Spletni trgovec obljublja najnižje cene, pri čemer se ne ozira na škodo, ki jo povzroča družbenim sistemom, ki podpirajo temeljne pridobitve socialne države. Na eni strani bije cenovne vojne z lokalnimi in regionalnimi igralci, na drugi se spretno izogiba plačilu davkov, dodaja Vuk Ćosić: "Eksternalije nas ne zanimajo. Posledica je, da imamo lepe zgradbe, ceste med njimi pa propadajo. O davkih se pogovarjamo kot o bremenu, ne pa o nečem, kar odrežeš od svojega prometa, ker imaš, denimo, v šoli otroka in dojemaš dostopnost javnega zdravstva kot vrednoto. To, da kupiš knjigo brez davka na Amazonu, je na neki način pravzaprav piratstvo," poudarja Ćosić paradoks sodobnega časa, v katerem živimo v novem svetovnem redu prihajajočih mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Tragedija skupnega

Amazon izkorišča skupne naravne in družbene vire, ki so omogočili veliko večino ustvarjalne produkcije, da jo spletni trgovec, Facebook, Google in podobni preprodajajo, a hkrati nihče od njih zares ne vrača nazaj v skupni bazen virov, opozarja na "tragedijo skupnega" publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić: "Bojim se, da bodo panoge, ki si lahko privoščijo, da tako rekoč nikjer na svetu ne plačujejo davkov, čez deset ali petnajst let pustile stvarne posledice: vsi bomo revnejši." Za porabnika prvi hip to ne bo boleče, čez čas pa knjige, ki za Amazon ne bodo zanimive, pač ne bodo izdane.

»Včasih sem z zanimanjem sledil priporočilom Amazonovih nakupovalnih algoritmov, vendar tega ne počnem več. Življenje je veliko bolj zanimivo, ko se prepustimo naključnim odkritjem,« pravi publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić.

foto: BoBo

V dolgoročnem smislu je pomembno na ravni posameznika, družbe in narodov spremljati ravnanje tovrstnih nadnacionalk, se strinja Rugelj: "Trenutno največje korporacije na spletu so ameriške. Amazon se kljub izgubam nezadržno širi naprej, kar pomeni, da ima brez resnejših vprašanj in dvomov odprte kreditne linije financerjev. Dogaja se, da peščica velikih podjetij monopolizira spletni prostor. Na koncu bo za vse druge ostalo zelo malo prostora." Španci, Italijani in Francozi bodo imeli velike težave v angleškem informacijskem in spletnem imperiju, kaj šele Slovenci.

Lastnik nekdanje knjigarne Behemot Dean Ivandić odkrito govori o nelagodju, ki ga ne čutijo samo založniki. Iz leta v leto se ga vse bolj bojijo tudi pisatelji. Za Amazon imajo novo ime, skovano iz dveh angleških besed za prijatelja (friend) in sovražnika (enemy): "Čedalje pogosteje v založniškem svetu govorimo o 'frenemyju'." O nekom, ki ga potrebujejo, a si ga hkrati ne želijo.

Selitev v angleški jezik

Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig opozarja, da lahko iz podatka, da pri nas razmeroma majhen del e-branja poteka – če mu lahko tako rečemo – mimo slovenskega knjižnega prostora in nanj nima vpliva, potegnemo napačne sklepe. Čeprav gre za "relativno majhno število ljudi, je njihov vpliv na celotni knjižni trg večji od njihovega števila, ker gre za najbolj intenzivne kupce in bralce, ki v marsičem določajo smernice v panogi," napoveduje Kovač. Še več, ker pri nakupih knjig v angleščini prevladujejo mlajši od 34 let, je popolnoma mogoče, da nam njihovo obnašanje nakazuje prihodnja prevladujoča gibanja na knjižnem trgu. Čedalje več bralk in bralcev bere v angleščini.

Na podlagi podatka o prometu in povprečni ceni knjige bi tako lahko dejali, da je bilo leta 2013 v Sloveniji skupaj z učbeniki prodanih okoli 3,8 milijona knjig oziroma 25–30 odstotkov manj, kot jih je bilo natisnjenih. - Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji

"Ideološka agenda je jasna: družba za direktorje, kot je Jeff Bezos, obstaja le kot posel. Družba je kot korporacija. Med ljudmi na domnevno svobodnem trgu obstajajo zgolj poslovne transakcije. Kar kakor koli odstopa od tega, v njihovem libertarnem svetu preprosto nima pravice do obstoja. Tistega, kar ne spada v to agendo, sploh ne zmorejo misliti," opozarja Kučić na premislek, kakšna naj bo ureditev sveta po drugi svetovni vojni.

En jezik je v zamisli sveta kot enega trga in ene "družbe" logično orodje. Po drugi svetovni vojni so namreč idejni misleci spoznali, da je treba srednji razred zaposliti tako, da ne bo razmišljal o novih idejah in spreminjanju sveta. Tako imenovani "oče ameriškega pristopa k odnosom z javnostmi" in Freudov nečak Edward Bernays je pomagal s pomočjo psihoanalize osnovati teorijo, da "lahko prihodnje revolucije, nemir in prelivanje krvi prepreči samo močna zmes srednjega razreda, ki ga zaposlimo z iskanjem potrošniške zadovoljitve. Kar pomeni, da se namesto s strukturnimi in skupnimi problemi človeštva ukvarja z materialnimi stvarmi in s seboj. Pomeni, da se posameznik ukvarja s čim bolj prijetno materialno in duhovno zadovoljitvijo potrošniškega sebe," je jasen Kučić.

Iluzija algoritmov

Doseganje tovrstne zadovoljitve pa je bolj ali manj iluzija. Naključnih odkritij in širjenja obzorij, kot smo jih doživljali v fizičnih knjigarnah, kakršna je bila, denimo, Behemot, na Amazonovih spletnih straneh ni. Sistem nas pozna bolje, kot poznamo sami sebe. Algoritmi glede na preteklost naših nakupov določajo prihodnost izbir. Dobesedno vsiljujejo nam jih.

Selitev v branje v angleščini je resda velika kulturna sprememba, a vendarle ni nenavadna za slovensko kulturno zgodovino, opozarja Kovač: "Intelektualci v Prešernovem času so bili dvojezični, ko so govorili nemščino, naši starši so govorili srbohrvaško, mi pa pač govorimo angleško." Okoliščine so drugačne v tem, da tujejezične knjige nikoli niso bile tako lahko dostopne, kot so. Z Amazonovim sistemom nakupa z enim klikom in takojšnjo dostavo na e-bralnik so dostopne dobesedno v hipu. Hkrati je ponudba nekajstokrat večja od ponudbe v slovenskem jeziku. "To dvoje v seštevku pomeni tako obsežen kulturni pritisk, da težko ocenimo, kako velike posledice bo prinesel. Lahko pa zatrdim, da bodo zagotovo obsežne," napoveduje Kovač.

Če izkušnje na drugih jezikovnih trgih v Sloveniji kaj štejejo, je po izsledkih raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig logično pričakovati, da se bodo med bralce e-knjig v naslednjih letih selili predvsem tisti, ki so vajeni nakupovati tiskane knjige po spletu, kar pomeni, da je trenutno med slovenskimi kupci knjig 30 odstotkov potencialnih migrantov v e-okolje.

foto: Shane Lin

Dean Ivandić si ne zatiska oči. Amazonova podružnica Book Depository v zadetkih iskanja že ponuja tudi knjige v slovenskem jeziku, čeprav jih še ne prodaja. Seznami torej že nastajajo. "Moti me, da sem izgubil možnost izbire. Vsak evro v moji denarnici je volilni listič. Z njim podpiram tako ali drugačno prihodnost sveta v skladu s svojimi moralnimi vodili in prepričanji. Te možnosti izbire v tem trenutku pri knjigah v angleškem jeziku skorajda ni več. To smo izgubili," ugotavlja Ivandić.

Zanimiv je tudi pomen imena Amazonovega e-bralnika Kindle. V slovenskem prevodu pomeni angleška beseda kindle "prižgati ogenj", zanetiti. Ivandić nekoliko ironično pripominja, da je Bezos morda ustvaril e-bralnik kindle z namenom, da bi zagorele police vseh knjigarn iz "opeke in malte" na svetu.

Kot kaže raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig, je na dobri poti, da poleg Behemota začnejo goreti tudi police drugih knjigarn po Sloveniji.


Intelekta

907 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Amazon in naše bralne navade

18.11.2014


Približno 15 odstotkov Slovencev kupuje knjige pri ameriškem spletnem trgovcu.

Osnovna govorica največje spletne prodajalne s skoraj vsem na svetu temelji na številkah o količini, rasti, obsegu, preseganju, zmagah in gorah denarja. Amazon ima preprosto vizijo: prodati več, ceneje in hitreje od kogar koli na svetu.

Ob knjižnem sejmu v Ljubljani je smotrno za hip pomisliti na to, da Amazonovo poslovanje obsega sedem proračunov naše države, pri čemer je prometa s knjigami znotraj podjetja za dva slovenska proračuna.

"Če te amazonirajo, to pomeni, da nemočno opazuješ, kako spletni domišljavec iz Seattla sesa stranke in dobiček iz tvojega tradicionalnega podjetja iz opeke in malte," popisuje tvorbo novih knjigotrških glagolov avtor knjige o Amazonu Brad Stone.

Številke imajo ime in priimek

Nekaj let je "amazoniranje" doživljal tudi lastnik ljubljanske neodvisne knjigarne s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja letos dokončno zaprla vrata. Ljudje so preprosto prenehali prihajati, se spominja Dean Ivandič: "Ali si nor? Mar nisi slišal za Book Depository?" so od spletnih nakupovalcev velikokrat slišali kupci knjig v Ivandićevi knjigarni iz opeke in malte. Amazonova podružnica Book Depository je svetovne trge napadla s še nižjimi cenami kot Amazon. "Ko imaš enkrat tako velike razlike v ceni, preprosto nimaš več vzvodov za konkurenčno ponudbo," dodaja Ivandić.

Sveži izsledki raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo, ugotavlja, da v Amazonu in njegovih podružnicah kupuje tiskane in e-knjige približno 15 odstotkov slovenskih kupcev knjig. Avtorji poudarjajo, da je devet od desetih branj in nakupov e-knjige opravljenih mimo slovenskih knjigotržcev in knjižničarjev, pri čemer je več kot dve tretjini prebranih, kupljenih ali prenesenih e-knjig v angleškem jeziku.

Manj prostora za knjige – in za branje

"Amazonova politika krči prostor za knjige in s tem tudi prostor za branje," je prepričan direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač. Ko je opravil prvi nakup na Amazonu leta 1996, je podjetje šele gradilo zastrašujoč sistem svetovnih oskrbovalnih središč. Spletni trgovec po navedbah Atlantica in Forbesa proda skoraj dve tretjini vseh knjig, kupljenih na spletu. Najbolj divje domneve se nagibajo k oceni, da globalno Amazon proda kar 40 odstotkov vseh knjig v obtoku.

»Kakor koli obračamo podatke, je po mojem na njihovi podlagi mogoč le en sklep: v letih od 1998 do 2013 smo v Sloveniji pomembno povečali dostopnost knjige in tudi izboljšali njeno ponudbo,« opozarja ob raziskavi Bralna kultura in nakupovanje knjig direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač.

foto: BoBo

Odgovor na vprašanje, kdaj bodo knjigarnam, kot je Behemot, sledile tudi večje sestre, lahko iščemo v škotski knjižni krajini, ki je podobna slovenski. Kovačeva primerjalna analiza škotskega in slovenskega založništva namreč kaže, da so škotski knjigotržci že življenjsko odvisni od Amazonovih kapric: "Kupci v kraju, kjer zaprejo knjigarno, prenehajo kupovati knjige ali pa se preselijo v spletne trgovine in nakupovalna središča." Vsaka zaprta knjigarna iz "opek in malte" je za Amazon dolgoročna zmaga.

Spletni trgovec je v Nemčiji in Franciji povzročil veliko manjše pretrese, saj je knjižni trg zaščiten z zakonom o enotni ceni knjige. Samo Rugelj, direktor založbe Umco, ki je izvedla raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig, v luči Amazonovih cenovnih vojn, neusmiljenega nižanja cen in dvomljivih poslovnih potez poudarja, da bi ob morebitnem prihodu na slovenski trg moral enotno ceno spoštovati tudi ameriški spletni trgovec.

»Izsledki raziskave kažejo, da je treba nadaljevati subvencioniranje knjig v e-obliki, saj se bodo v nasprotnem primeru – če torej tudi v slovenščini ne bo obstajal soliden nabor knjižnih naslovov v e-obliki – napredni nakupovalci knjig povsem navadili na kupovanje e-knjig samo v tujih jezikih,« dodaja direktor založbe Umco Samo Rugelj.

foto: BoBo

Rugelj verjame, da je vsak knjižni trg poseben:"Obstaja veliko založb, ki mogoče z Amazonom ne bi poslovno sodelovale in bi zavrnile njegove pogoje."Največja spletna knjigarna navsezadnje lahko prodaja samo tiste knjige, ki jih je založnik pripravljen ponuditi v prodajo. "Slovenski založniški prostor bi se tako lahko dokaj preprosto ogradil od Amazona," opozarja direktor založbe Umco in dodaja: "Preprosto bi jim lahko vsi skupaj povedali, da njihovi pogoji niso sprejemljivi."

Svoje seveda povedo tudi bralci oziroma kupci. Pri slovenskih ponudnikih e-knjig kupujeta zgolj dva odstotka bralk in bralcev. Še bolj zanimiv v raziskaviBralna kultura in nakupovanje knjig je podatek, da se samo eden od desetih bralcev e-knjig ustavi na slovenskih platformah, kot sta brezplačni Biblos in plačljiva E-emka.

Izogibanje davkom

Največja knjigarna nikoli zares ne "pride na trg". V resnici je že tukaj. Klik stran. Spletni trgovec je hkrati veliko več kot knjigarna: računalniškim podjetjem ponujajo storitve v oblaku, ustanovitelj Jeff Bezos ima svojevrstne načrte za prodor v vesolje, dostavljati želijo svežo hrano, prodajajo vse – od kuhinjskih nožev, filmov, glasbe, igrač, televizij do šivank.

Premišljene davčne stranpoti (tudi pod pokroviteljstvom nekdanjega luksemburškega premierja in zdajšnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja) Amazonu omogočajo, da tudi iz slovenskih denarnic potegne kar največji dobiček, razmišlja digitalni strateg Vuk Ćosić: "Srečujemo se z navadnim kapitalističnim projektom, ki zares hoče samo 'keš'. Amazon se niti ne trudi 'ne biti zloben', kot se to pretvarja Google. Podjetje sledi osebnemu značaju ustanovitelja, ki je človek z Wall Streeta. Pika."

»Ne bi se rad šel salonskega amaterja psihoanalitika, a prepričan sem, da je v primeru ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa prisoten fenomen 'jaz tudi'. Vidimo, da gre za problem samopotrjevanja,« namiguje digitalni strateg Vuk Ćosić.

foto: BoBo

Slovenske založbe plačujejo 9,5 odstotka davka na tiskane in dvaindvajset odstotkov davka na e-knjige. Amazon za knjige v elektronski obliki ne plačuje davkov, registriran pa je v Luksemburgu, dodaja Miha Kovač: "V Združenih državah selijo oskrbovalna središča tja, kjer je zanje ugodneje. Amazon je kot korporacija svet zase in ne prispeva k normalnemu delovanju držav, kjer posluje. S tega zornega kota je zame to vprašljiva poslovna praksa."

Spletni trgovec obljublja najnižje cene, pri čemer se ne ozira na škodo, ki jo povzroča družbenim sistemom, ki podpirajo temeljne pridobitve socialne države. Na eni strani bije cenovne vojne z lokalnimi in regionalnimi igralci, na drugi se spretno izogiba plačilu davkov, dodaja Vuk Ćosić: "Eksternalije nas ne zanimajo. Posledica je, da imamo lepe zgradbe, ceste med njimi pa propadajo. O davkih se pogovarjamo kot o bremenu, ne pa o nečem, kar odrežeš od svojega prometa, ker imaš, denimo, v šoli otroka in dojemaš dostopnost javnega zdravstva kot vrednoto. To, da kupiš knjigo brez davka na Amazonu, je na neki način pravzaprav piratstvo," poudarja Ćosić paradoks sodobnega časa, v katerem živimo v novem svetovnem redu prihajajočih mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Tragedija skupnega

Amazon izkorišča skupne naravne in družbene vire, ki so omogočili veliko večino ustvarjalne produkcije, da jo spletni trgovec, Facebook, Google in podobni preprodajajo, a hkrati nihče od njih zares ne vrača nazaj v skupni bazen virov, opozarja na "tragedijo skupnega" publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić: "Bojim se, da bodo panoge, ki si lahko privoščijo, da tako rekoč nikjer na svetu ne plačujejo davkov, čez deset ali petnajst let pustile stvarne posledice: vsi bomo revnejši." Za porabnika prvi hip to ne bo boleče, čez čas pa knjige, ki za Amazon ne bodo zanimive, pač ne bodo izdane.

»Včasih sem z zanimanjem sledil priporočilom Amazonovih nakupovalnih algoritmov, vendar tega ne počnem več. Življenje je veliko bolj zanimivo, ko se prepustimo naključnim odkritjem,« pravi publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić.

foto: BoBo

V dolgoročnem smislu je pomembno na ravni posameznika, družbe in narodov spremljati ravnanje tovrstnih nadnacionalk, se strinja Rugelj: "Trenutno največje korporacije na spletu so ameriške. Amazon se kljub izgubam nezadržno širi naprej, kar pomeni, da ima brez resnejših vprašanj in dvomov odprte kreditne linije financerjev. Dogaja se, da peščica velikih podjetij monopolizira spletni prostor. Na koncu bo za vse druge ostalo zelo malo prostora." Španci, Italijani in Francozi bodo imeli velike težave v angleškem informacijskem in spletnem imperiju, kaj šele Slovenci.

Lastnik nekdanje knjigarne Behemot Dean Ivandić odkrito govori o nelagodju, ki ga ne čutijo samo založniki. Iz leta v leto se ga vse bolj bojijo tudi pisatelji. Za Amazon imajo novo ime, skovano iz dveh angleških besed za prijatelja (friend) in sovražnika (enemy): "Čedalje pogosteje v založniškem svetu govorimo o 'frenemyju'." O nekom, ki ga potrebujejo, a si ga hkrati ne želijo.

Selitev v angleški jezik

Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig opozarja, da lahko iz podatka, da pri nas razmeroma majhen del e-branja poteka – če mu lahko tako rečemo – mimo slovenskega knjižnega prostora in nanj nima vpliva, potegnemo napačne sklepe. Čeprav gre za "relativno majhno število ljudi, je njihov vpliv na celotni knjižni trg večji od njihovega števila, ker gre za najbolj intenzivne kupce in bralce, ki v marsičem določajo smernice v panogi," napoveduje Kovač. Še več, ker pri nakupih knjig v angleščini prevladujejo mlajši od 34 let, je popolnoma mogoče, da nam njihovo obnašanje nakazuje prihodnja prevladujoča gibanja na knjižnem trgu. Čedalje več bralk in bralcev bere v angleščini.

Na podlagi podatka o prometu in povprečni ceni knjige bi tako lahko dejali, da je bilo leta 2013 v Sloveniji skupaj z učbeniki prodanih okoli 3,8 milijona knjig oziroma 25–30 odstotkov manj, kot jih je bilo natisnjenih. - Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji

"Ideološka agenda je jasna: družba za direktorje, kot je Jeff Bezos, obstaja le kot posel. Družba je kot korporacija. Med ljudmi na domnevno svobodnem trgu obstajajo zgolj poslovne transakcije. Kar kakor koli odstopa od tega, v njihovem libertarnem svetu preprosto nima pravice do obstoja. Tistega, kar ne spada v to agendo, sploh ne zmorejo misliti," opozarja Kučić na premislek, kakšna naj bo ureditev sveta po drugi svetovni vojni.

En jezik je v zamisli sveta kot enega trga in ene "družbe" logično orodje. Po drugi svetovni vojni so namreč idejni misleci spoznali, da je treba srednji razred zaposliti tako, da ne bo razmišljal o novih idejah in spreminjanju sveta. Tako imenovani "oče ameriškega pristopa k odnosom z javnostmi" in Freudov nečak Edward Bernays je pomagal s pomočjo psihoanalize osnovati teorijo, da "lahko prihodnje revolucije, nemir in prelivanje krvi prepreči samo močna zmes srednjega razreda, ki ga zaposlimo z iskanjem potrošniške zadovoljitve. Kar pomeni, da se namesto s strukturnimi in skupnimi problemi človeštva ukvarja z materialnimi stvarmi in s seboj. Pomeni, da se posameznik ukvarja s čim bolj prijetno materialno in duhovno zadovoljitvijo potrošniškega sebe," je jasen Kučić.

Iluzija algoritmov

Doseganje tovrstne zadovoljitve pa je bolj ali manj iluzija. Naključnih odkritij in širjenja obzorij, kot smo jih doživljali v fizičnih knjigarnah, kakršna je bila, denimo, Behemot, na Amazonovih spletnih straneh ni. Sistem nas pozna bolje, kot poznamo sami sebe. Algoritmi glede na preteklost naših nakupov določajo prihodnost izbir. Dobesedno vsiljujejo nam jih.

Selitev v branje v angleščini je resda velika kulturna sprememba, a vendarle ni nenavadna za slovensko kulturno zgodovino, opozarja Kovač: "Intelektualci v Prešernovem času so bili dvojezični, ko so govorili nemščino, naši starši so govorili srbohrvaško, mi pa pač govorimo angleško." Okoliščine so drugačne v tem, da tujejezične knjige nikoli niso bile tako lahko dostopne, kot so. Z Amazonovim sistemom nakupa z enim klikom in takojšnjo dostavo na e-bralnik so dostopne dobesedno v hipu. Hkrati je ponudba nekajstokrat večja od ponudbe v slovenskem jeziku. "To dvoje v seštevku pomeni tako obsežen kulturni pritisk, da težko ocenimo, kako velike posledice bo prinesel. Lahko pa zatrdim, da bodo zagotovo obsežne," napoveduje Kovač.

Če izkušnje na drugih jezikovnih trgih v Sloveniji kaj štejejo, je po izsledkih raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig logično pričakovati, da se bodo med bralce e-knjig v naslednjih letih selili predvsem tisti, ki so vajeni nakupovati tiskane knjige po spletu, kar pomeni, da je trenutno med slovenskimi kupci knjig 30 odstotkov potencialnih migrantov v e-okolje.

foto: Shane Lin

Dean Ivandić si ne zatiska oči. Amazonova podružnica Book Depository v zadetkih iskanja že ponuja tudi knjige v slovenskem jeziku, čeprav jih še ne prodaja. Seznami torej že nastajajo. "Moti me, da sem izgubil možnost izbire. Vsak evro v moji denarnici je volilni listič. Z njim podpiram tako ali drugačno prihodnost sveta v skladu s svojimi moralnimi vodili in prepričanji. Te možnosti izbire v tem trenutku pri knjigah v angleškem jeziku skorajda ni več. To smo izgubili," ugotavlja Ivandić.

Zanimiv je tudi pomen imena Amazonovega e-bralnika Kindle. V slovenskem prevodu pomeni angleška beseda kindle "prižgati ogenj", zanetiti. Ivandić nekoliko ironično pripominja, da je Bezos morda ustvaril e-bralnik kindle z namenom, da bi zagorele police vseh knjigarn iz "opeke in malte" na svetu.

Kot kaže raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig, je na dobri poti, da poleg Behemota začnejo goreti tudi police drugih knjigarn po Sloveniji.


07.07.2020

Posameznik in družba v času distance

Ker se že govori o tem, da bo tudi prihodnje šolsko leto zaradi koronavirusa prilagojeno in bo ponovno vsaj v delu lahko potekalo na daljavo, bomo v Intelekti govorili o tem, kaj vse omejitve in priporočila, ki temeljijo na distanci, v našo družbo in v razvoj najmlajših prinašajo na dolgi rok? Če družba temelji na strahu in tem, da si čim bolj sam, v kakšne šolarje, študente in v končni fazi tudi državljane vzgajamo posameznike?


30.06.2020

Bo aplikacija nadzorovala virus ali ljudi?

Ob porastu okužb z novim koronavirusom se tudi v Sloveniji obračamo k mobilni aplikaciji za sledenje stikov. Aplikacija bi bila z epidemiološkega zornega kota lahko koristna, če bi si jo prostovljno naložilo dovolj ljudi. Skrbi je več, na prvem mestu zasebnost. Katere podatke bo zbirala, kdo jih bo hranil, kdo do njih dostopal, koliko časa? Pravni red Evropske unije ščiti zasebnost in osebne podatke prebivalk in prebivalcev. Evropski Uporaba aplikacije mor zato biti prostovoljna, podatki morajo biti anonimizirani in se ne smejo hraniti v centralizirani bazi podatkov, aplikacija pa se mora ob koncu pandemije prenehati uporabljati. V preteklosti smo se s tehnologijo že večkrat opekli. Se bomo spet? Odgovori v Intelekti.


23.06.2020

Nevralgične točke velesile Kitajske

Vzpon Kitajske je temeljito spremenil razmerja moči v svetu. Naraščajoče kitajske ambicije so vir številnih napetosti, pandemija in njene posledice pa so nezaupanje sveta še precej povečale. A z recesijo se je zdaj zamajal tudi znaten del notranje trdnosti, ki jo je Kitajski zagotavljala intenzivna gospodarska rast zadnjih desetletij. V deželi vse bolj narašča domači nacionalizem, ki ga oblast ne more puščati povsem ob strani, saj ga je sama dolgo vzpodbujala. Toda nacionalistične zahteve se rade razbohotijo in vse daljša vrsta meddržavnih sporov tako s sosedami kot z Združenimi državami Amerike zbuja skrb, v kolikšni meri bo Kitajska v prihodnje lahko zagotavljala regionalno in globalno stabilnost, koliko pa bo v prvi plan postavila svoje lastne ambicije. Kje so torej danes nevralgične točke azijske velesile, smo preverili v Intelekti. Foto: Pixabay


16.06.2020

Ko se zgodovina, ekonomija in politika vpišejo v barvo kože

Brutalen policijski umor Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu je pretresel ves svet. Grozljivi telefonski video posnetek Floyda, ki sredi ceste leži na trebuhu, hlasta za zrakom in v predsmrtnem strahu zaman vpije, da ne more dihati, medtem ko beli policist osem minut in 46 sekund neprizadeto kleči na njegovem vratu, je hitro zaokrožil po spletu in spodbudil najbolj množične proteste proti rasizmu, diskriminaciji in eksploataciji črncev v Združenih državah Amerike v zadnjega pol stoletja. Protesti so se nato razširili tudi po drugih celinah. Demonstracije v podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo so tako potekale v širokem loku od Sydneyja do brazilskega Sao Paola, v več zahodnoevropskih mestih pa so protestniki na lastno pest odstranili nekaj sramotnih javnih spomenikov, ki so slavili trgovce s sužnji in protagoniste evropskega kolonializma in imperializma. A kakor se zdi, da se vse več ljudi zaveda, da je v sistematičnem izključevanju, izkoriščanju in uničevanju življenj, ki si za opravičilo jemlje barvo kože, nekaj barbarskega, tako se tudi zdi, da vendarle ne manjka onih drugih, ki že zgolj v poizkusu simbolne revalorizaciji črnske izkušnje prepoznavajo nevaren napad na lastno identiteto pa tudi na svoj položaj v družbi. Tako smo (poleg že skorajda predvidljivih čivkov ameriškega predsednika) minuli konec tedna v Londonu lahko opazovali tudi protidemonstracije tistih, ki hočejo javno razpravo o rasizmu prekvalificirati v razpravo o vandalizmu črncev in boju za ohranitev belske kulture. Vse to dovolj jasno kaže, da se bomo morali kot globalizirana civilizacija, kot človeštvo o rasizmu še pogovarjati. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kaj pravzaprav je to sistemski rasizem, čemu oziroma komu služi in zakaj še vedno uspešno nagovarja ljudi – pa čeprav vemo, da je prav rasistična ideologija v preteklosti botrovala nekaterim najtemnejšim poglavjem v zgodovini: suženjstvu, kolonializmu in holokavstu? Pri vsem tem so nam pomagali naši gostje pred mikrofonom: pesnica in pisateljica Katja Perat, antropologinja dr. Irena Šumi in sociolog kulture dr. Ičo Vidmar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Firentis (Pixabay)


09.06.2020

Algoritmizacija dela med teorijo in prakso

V času epiemije covida 19 se je marsikaj moralo prilagoditi, tudi algoritmi za evidenco delovnega časa. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti namreč ne predvideva izjem. Kdo, kje, kdaj in koliko časa dela oziroma ne dela moramo beležiti ves čas, tudi v času izrednih delovnih razmer. Kdo ne more počakati - delo ali algoritmi? Zakaj podatki oblikujejo nov ekonomsko politični sistem, kako se pretakajo v kapital, ali odločevalci poznajo ključne mehanizme in kje je še prostor za odnos, proces, zaupanje in skupnost?


02.06.2020

Življenje je predragoceno, da bi ga zakockali

O novem koronavirusu vemo še zelo malo. Dr. Ana Gligić iz Beograda, ki je leta 1972 izolirala smrtonosni virus črnih koz, pravi: »Čeprav imam z virusi veliko izkušenj, sem bila presenečena. Novega koronavirusa ni poznal nihče na tem svetu. Nihče ni bil pripravljen na tak virus.« Človeštvo ima z virusi zelo različne izkušnje. Virus črnih koz smo pregnali in izkoreninili, izbruhe ošpic omejujemo s cepljenjem, proti virusu hiv smo odkrili učinkovito zdravilo, virus gripe pa nas vedno znova preseneti. Kako uspešni pa bomo v boju proti novemu koronavirusu? Od česa je odvisno, kako smrtonosen bo drugi val? V oddaji Intelekta sodelujejo: infektologinja prof. dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika Ljubljana), mikrobiologinja dr. Ana Gligić iz Beograda, internist mag. Andrej Bručan, epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ) in infektolog prof. dr. Andrej Trampuž (Klinika Charite Berlin). O covidu-19 se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: Matryx/ Pixabay


26.05.2020

Javni prostor po koronakrizi

Po dveh mesecih socialne izolacije in izrednih ukrepov zaradi pandemije koronavirusa, se življenje počasi vrača na ulice in v sfero javnosti. Prej prazen javni prostor ponovno zapolnjujejo vsakdanje poti, opravki in srečevanja ljudi. Vprašanje ali se bomo povsem vrnili na stare tire in v znano normalnost pa zaenkrat še vedno nakazuje precej dilem in vzbuja negotovo vzdušje, saj nad nami ves čas bdi realna možnost ponovne vzpostavitve izrednih razmer. V tokratni Intelekti smo spregovorili o tem kako sta se v obdobju epidemije spremenila vloga in pomen javnega prostora, kako se je dokončno zabrisala meja med zasebnim in javnim in o tem kako se je spremenil pogled na naše bivalno okolje. Pred mikrofon smo povabili Zalo Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia prostoRož in arhitekta, publicista, člana uredništva revije Outsider in člana skupine Nonument, Miloša Kosca.


19.05.2020

Hladna vojna 2.0

Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Vse glasneje se omenja novo hladno vojno med glavnima velesilama tega trenutka. Tudi bolj nevarni scenariji se ne zdijo povsem izključeni. Obenem je pandemija je jasno izpostavila številne nevarnosti prevelike odvisnosti od kitajskih proizvodnih moči. Vrstijo se pozivi h skrajševanju proizvodnih verig in vračanju proizvodnje na zahod. Smo prišli do konca globalizacije, ko smo jo poznali? V tokratni intelekti bomo preverili nekatere geopolitične in gospodarske silnice, ki jim je pandemija Covid19 prinesla močne pospeške in se vprašali, kje se v tej zgodbi nahaja Evropska unija. V njej so sodelovali dr. Ana Bojinović Fenko, predstojnica katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija v Wellingtonu na Novi Zelandiji in sinologinja ter dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković. Foto:Pixabay


12.05.2020

Seks z masko ni varen seks

Strokovnjaki so oblikovali pravila za varno spolnost v času pandemije Covid-19. Ob slabem počutju se ni težko odreči seksu. Ampak, pri novem koronavirusu imamo enak problem, kot s HIV-om – okužbo lahko prenesemo, še preden zbolimo. Če je HIV pred 30-imi leti po večini pomenil smrtno obsodbo, mlade ne skrbi toliko, da bi sami zboleli, temveč da bi virus prenesli na rizične skupine. Kako torej varno uživati v seksu? Če s svojim spolnim parnerjem tudi živite v skupnem gospodinjstvu, potem tu ni ovir, saj se v tem primeru bližnjim stikom tudi sicer ne da izogniti. Kaj pa, če s spolnim partnerjem ne živite, ali pa si ravno iščete novega? Kako zadovoljiti spolno željo? Odgovori v Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


05.05.2020

Korenine druge svetovne vojne

Ko se danes oziramo v majske dni leta 1945, ko s eje pred 75. leti končala druga svetovna vojna, se nam kaj lahko zazdi, da je bil to radosten čas. Vsi smo vendar videli fotografije mornarjev, kako ob zmagi poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, videli smo tudi nasmejane partizane, kako korakajo po s soncem obsijanih ulicah pravkar osvobojene Ljubljane. Toda te ikonične podobe nas ne smejo preslepiti. Ko so na stari celini puške naposled utihnile, je bilo opustošenje resnično pretresljivo: v vsega šestih letih je umrlo od 35 do 40 milijonov ljudi. Strašljiva je bila tudi škoda, ki je povsod po celini doletela stanovanjske objekte. Od z zemljo zravnanega britanskega Coventryja prek Dresdna in Varšave do Minska Evropejci na koncu povečini niso imeli kje bivati. Kot v knjigi Podivjana celina opozarja sodobni britanski zgodovinar Keith Lowe, so do konca vojne z delovanjem prenehale malodane vse institucije, ki jih običajno povezujemo z normalnim funkcioniranjem sodobne civilizacije, med njimi državne in krajevne oblasti, policija, potniški promet, pošta, prekinjena je bila celo oskrba z najosnovnejšimi živili. Brezzakonje, bolezen, lakota in smrt vsepovsod, torej. Kako se je Evropa znašla v takem položaju? Kako je mogoče, da je po pičlih 21 letih, ki so minila od konca prve svetovne, tako imenovane vélike vojne, za katero se je nekoč celo govorilo, da si v luči opustošenja, ki ga je pustila za seboj, nihče ne bo drznil začeti novega spopada, 1. septembra leta 1939 vendarle izbruhnila še druga svetovna vojna? Kateri zgodovinski dejavniki so pravzaprav vodili v ponovni ples smrti? – Prav to vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili tri zgodovinarje: dr. Kornelijo Ajlec, predavateljico na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Bojana Godešo, znanstvenega svetnika pri Inštitutu za novejšo zgodovino, in dr. Egona Pelikana, znanstvenega svetnika pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Mati domovina kliče, spomenik padlim branilcem Stalingrada, Volgograd, Rusija (Goran Dekleva)


28.04.2020

Bomo koronakrizo znali izkoristiti za pospešek v smeri ogljične nevtralnosti?

Pred pandemijo je veljajo, da bo prav leto 2020 ključno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, številna so bila opozorila, da je zdaj skrajni čas, ko še lahko ujamemo zadnji vlak in se izognemo najhujšim podnebnim scenarijem. Zaradi koronakrize so se prioritete spremenile, svetovna gospodarstva so v krizi, vse bolj negotovi so tudi odnosi med državami. Resda so se tudi izpusti toplogrednih znižali, po trenutnih ocenah Svetovne meteorološke organizacije za 5 odstotkov na svetovni ravni, toda to je lahko dvorezen meč. Po zadnji gospodarski krizi so se izpusti hitro dvignili na nove rekordne ravni, kako bo tokrat, bo odločilno. Za doseganje podnebnih ciljev bodo potrebne temeljite spremembe, tako na ravni tehnologij in procesov, kot na področju naših navad. Pandemija je lahko tudi katalizator za potrebne spremembe. Konec koncev je poskrbela za nekaj radikalnih rezov, ki so se zdeli še včeraj nemogoči. Tudi Evropska unija stavi na zeleno okrevanje gospodarstev. Toda ambiciozne načrte bo potrebno tudi izpeljati v praksi in na tem področju so številne evropske države, tudi Slovenija, v preteklosti precej zaostajale. Bo tokrat drugače? Kakšna bo dolgoročna dediščina aktualne zdravstvene krize za usodo planeta in podnebja, smo preverjali v tokratni Intelekti, v kateri so sodelovali vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte, strokovnjak za mednarodne odnose dr. Danijel Crnčec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, okoljski ekonomist dr. Jonas Sonneschein iz organizacije Umanotera, klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje in Taj Zavodnik iz društva za sonaravni razvoj Focus. Foto: geral/pixabay


21.04.2020

Glasba v družbenih spremembah

Glasba je svoje mesto imela že v antiki, v srednjem veku je bila del sedmih svobodnih umetnosti. Te zajemajo to, kar danes pojmujemo kot znanost. Kasneje v devetnajstem stoletju postane glasba del lepih umetnosti, kjer ima v primerjavi s slikarstvom in kiparstvom prav posebno mesto, saj lahko brez besed nagovori človeka v tistih niansah, kamor druge umetnosti ne sežejo. Pevec skupine U2, Bono, je nekoč dejal: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi«. To pa je tudi iztočnica tokratne Intelekte, v kateri smo razmišljali o povezavah med glasbo in družbo; o glasbeni ekspresiji v duha časa, o učinkih glasbe na posameznika in družbo ter o vlogi in funkciji glasbe v izrednih razmerah, ki ga je zaznamovala epidemija Covida-19. Odgovore na ta vprašanja odgovarjajo etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan, dr. Ičo Vidmar, kulturni sociolog in glasbeni novinar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.


14.04.2020

Ponovitev ljubljanskega potresa bo mnogo večja katastrofa

Pred 125 leti je Ljubljano stresel potres, ki je uničil 10 odstotkov stavb v mestu. Čutili so ga od Dunaja, do Firenc in Splita. Na njegovih ruševinah so zrastle zgradbe, ki danes določajo podobo središča mesta in veliko več pozornosti se je namenjalo njihovi potresni varnosti. Danes ima Ljubljana desetkrat več prebivalcev in številne zgradbe, šole in bolnice iz prvih desetletij po 2. svetovni vojni, ki ponovitve takšnega potresa ne bodo preživele. Zakaj je temu tako, kakšne so rešitve in koliko je možnosti, da jih uresničimo pravočasno, preverjamo v tokratni Intelekti.


07.04.2020

Svet v koronarecesiji

Pandemija novega koronavirusa bo po vsem sodeč povzročila katastrofo tudi v svetovnem gospodarstvu. Vrednosti delnic na borzah so že strmoglavile, nezaposlenost pa raste v nebo in vse kaže, da bo samo še slabše. Bruto družbeni proizvod v najbolj razvitih državah naj bi se po nekaterih ocenah letos zmanjšal za okoli 10%. Tako slabih številk menda nismo videli vse od velike depresije leta 1929. Kaj vse to pomeni za globalno ekonomsko ter družbeno-politično življenje? Kaj za razmerja moči med državami? Kako bi se iz »koronarecesije« mogli izkopati čim hitreje in kaj nas utegne čakati na drugi strani krize? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sociologa in predavatelja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Gorazda Kovačiča, ter ekonomiste: predavatelja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, dr. Jožeta P. Damijana, strokovnega sodelavca iste visokošolske ustanove, Igorja Feketijo, in predavatelja na Victorijini univerzi v novozelandskem Wellingtonu, dr. Matevža Raškovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: geralt (Pixabay)


31.03.2020

Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay


24.03.2020

Jane Fonda je to počela že v 80ih

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini. O pomenu gibanja in o priljubljenosti spletne telovadbe z gosti. – direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar – vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek –športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta -fitnes trenerka, diplomantka fakultete za šport, ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda


17.03.2020

Tehnologija : Virus (1:0)

Pandemije nalezljivih bolezni so grožnje, proti katerim se človeštvo bojuje že vso svojo zgodovino. Informacijska družba zaradi hitrega prenosa informacij te grožnje obvladuje bolje kot kadarkoli, veliko vlogo pri tem igra umetna inteligenca, ki jo uporabljamo pri spremljanju, preprečevanju in napovedovanju širjenja okužbe, pa tudi pri razvoju cepiv in zdravil. Uspešno? Bo tehnologija prestala preizkušnjo Covid-19? O tem v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


10.03.2020

"Osamljenost je boleča, nalezljiva in življenjsko nevarna"

Eden vodilnih evropskih raziskovalcev osamljenosti nemški psihiater prof. Manfred Spitzer pravi, da osamljenost boli, da je nalezljiva in da se pogosto celo konča s smrtjo. Tudi raziskave kažejo, da je smrtonosnejša od kajenja, debelosti, alkoholizma in še številnih drugih bolezni, za katere vemo, da ogrožajo človekovo življenje. Osamljenost zamaje človekovo fizično in psihično zdravje. Prav zato smo v središče oddaje Intelekta postavili problematiko osamljenosti. Ob prof. dr. Manfredu Spitzerju (Univerzitetna klinika Ulm) sodelujejo še: antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl, socialna delavka prof. dr. Jana Mali (Fakulteta za socialno delo Ljubljana), pravnica Rožca Šonc (ZDUS) in antropolog prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay


03.03.2020

Zakaj (ni)si feminist?

Menite, da si vsi ljudje zaslužimo enake pravice in enake možnosti? Nasprotujete nasilju v družbi? Ste za pravičnost? Zahtevate za enako delo, enako plačilo? Če je tako, potem ste feminist oziroma feministka. Ima beseda feminizem še vedno negativen prizvok in vam povzroča nelagodje? Ali pa feminizem doživljate kot nekaj povsem samoumevnega? O feminizmu, torej o dolgoletnih prizadevanjih za dosego enakosti in enakopravnosti, o vlogi aktivizma danes, pa o aktualnem lokalnem in globalnem dogajanju, smo govorili v tokratni Intelekti. Svoje poglede so predstavili pisateljica in publicistka Tea Hvala, raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in urednik ter publicist dr. Aljoša Harlamov.


25.02.2020

Kako zaustaviti divjanje hitre mode?

Številke o stranski škodi industrije mode in tekstila so zastrašujoče in le še naraščajo. Danes na svetovni ravni zavržemo 92 milijonov ton oblačil letno, po ocenah pa se utegne proizvodnja oblačil v prihodnjem desetletju podvojiti. Če ob tem upoštevamo, da za izdelavo ene majice porabimo toliko vode, kot je človek popije v dveh letih in pol, potem ni presenetljivo niti, da je tekstilna industrija odgovorna za 20 odstotkov vse onesnažene vode na svetu. Prispeva tudi 10 odstotkov toplogrednih izpustov in še bi lahko naštevali. Obenem je danes že vsakomur jasno, da je kvaliteta velikega dela oblačil izredno slaba, da bodo zagotovo v manj kot letu za stran. Toda recikliramo le 1 odstotek tekstila. Do nedavno se temu preprosto nihče ni posvečal. Toda slovensko znanje utegne to spremeniti. V Mariboru so uspešno postavili sploh prvo demonstracijsko linijo za kemijsko recikliranje na svetu, kjer lahko učinkovito reciklirajo štiri najpogostejše sestavine oblačil. Za to znanje se zdaj zanimajo tudi velikani tekstilne industrije. O ceni tekstilne industrije in možnih rešitvah z gostjami prof. dr. Aleksandro Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, Živo Lopatič, vodjo Zavoda za pravično trgovino Tri muhe in dr. Katjo Simončič, raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Pixabay


Stran 12 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov